Kljub napovedim, da bo vlada na četrtkovi seji potrdila novelo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi med drugim uzakonili minimalni 0,5-odstotni delež bruto domačega proizvoda (BDP) za financiranje investicij in razvoja v šolstvu, se to ni zgodilo. Po pojasnilih ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade Mateja Arčona naj bi končno odločitev o noveli preložili zaradi pripomb, ki so jih izpostavili predstavniki vzgoje in izobraževanja. Ti so se pred sejo vlade srečali s predsednikom vlade Robertom Golobom, ministrom za vzgojo in izobraževanje Vinkom Logajem in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem na posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva.
Ključne pripombe, ki so jih izpostavili, še posebej v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), zadevajo način imenovanja in razrešitve ravnatelja ter črtanje možnosti, da se odpuščeni delavec v vzgoji in izobraževanju pritoži na svet zavoda. Trenutni postopek imenovanja ravnatelja je dvofazen - kandidata za ravnatelja je izbral svet zavoda, minister je v 30 dneh podal mnenje, nato je sledilo imenovanje sveta zavoda. Po novem bi bil postopek enofazen, pri čemer bo minister dal soglasje k imenovanju. Slednje bo podal v vseh primerih, razen če kandidat ne bo izpolnjeval pogojev za imenovanje in če bo šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja. Po drugi strani bo minister ravnatelja lahko razrešil, če slednji ne bo ravnal po predpisih ali ne bo izvedel dokončne odločbe inšpekcije ali pravnomočne sodne odločbe.
S temi rešitvami se, tako glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, odgovornost in teža odločitev sveta zavoda, ki je participatorni organ, zmanjšujeta. Izraža se nezaupanje v odločitve sveta zavoda in se dopušča, da bo v postopkih imenovanj prihajalo do političnih odločitev, zato predlogu nasprotujejo. Podobne pomisleke je v imenu ravnateljev izrazila tudi predsednica Združenja ravnateljev Mojca Miholič: "Dokler je minister strokovnjak za šolstvo, kot je sedaj, se ne bojim, ko pa bo to človek, ki bo imel drugačne poglede oziroma ne bo poznal našega področja, pa bo lahko tako ali drugače vplival na to, kdo bo imenovan," je poudarila.
V SVIZ za nesprejemljiv označujejo tudi odvzem pravice delavca, da se pritoži na svet zavoda, ko ga odpustijo. Po drugi strani so v šolskem sindikatu zadovoljni, da novela onemogoča oblikovanje tako imenovanega megavrtca, pod katerega bi bili v neki občini združeni vsi vrtci, kot je o tem pred časom razmišljal župan Ljubljane Zoran Janković. Novela v luči pomanjkanja kadra uvaja možnosti zaposlitve za dopolnilno delo znotraj istega zavoda, v katerem je učitelj zaposlen, in sicer za eno leto z možnostjo podaljšanja. Doslej je lahko učitelj poleg dela v matičnem vzgojno-izobraževalnem zavodu dopolnilno delo v obsegu 20 odstotkov delovnega časa opravljal le v drugem zavodu.
Najpomembnejša novost se nanaša na določitev minimalnega deleža BDP za financiranje razvoja in investicij v šolstvu. Za investicije je država v zadnjih letih namenila le 0,25 odstotka BDP. Zdaj bi ta delež postopno zviševali, in sicer za 0,02 odstotka BDP na letni ravni, kar bi pomenilo, da bi ciljnih 0,5 odstotka BDP oziroma 505 milijonov evrov dosegli leta 2038.
V SVIZ določitev minimalnega deleža, ki se bo po desetletju in pol zanemarjanja izobraževanja namenjal investicijam v šolstvu, pozdravljajo, hkrati opozarjajo, da je obdobje, v katerem naj bi dosegli 0,5 odstotka BDP, bistveno predolgo. "Sami predlagamo, da bi to obdobje skrajšali do 2032, sicer se bo učinek vlaganj izničil," meni Štrukelj, ki je pozdravil odločitev vlade, da preuči pripombe, dane na posvetu. "To kaže, da ni šlo zgolj za formalno srečanje, temveč da bodo imele naše pripombe vsebinski vpliv na odločitve vlade."
Po napovedih Arčona bo vlada kljub preložitvi novelo potrdila prihodnji teden, s čimer naj bi sledili cilju ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bi večina rešitev začela veljati v novem šolskem letu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
