Pri otroških dodatkih in štipendijah po novem centri za socialno delo naj ne bi več upoštevali premoženja družine

Tako za družine kot brezposelne se obeta kar nekaj sprememb. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v javno razpravo poslalo spremembe štirih zakonov, so danes na spletnem srečanju z novinarji predstavili najpomembnejše.

Tiste, ki so prijavljeni kot brezposelni na zavodu za zaposlovanje, naj bi tako po novem po šestih mesecih lahko napotili k delodajalcu na razgovor za novo službo tudi za delovno mesto, za katerega se zahteva dve stopnji nižja stopnja izobrazbe, kot jo ima brezposelni. Zdaj lahko zavod brezposelnega pošlje na razgovor za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi ali pa je ta nižja le za eno stopnjo. Predlaga se torej sprememba definicije primerne zaposlitve, z namenom, da bi se brezposelni čim prej vključil na trg dela, pojasnjujejo. Poleg tega naj bi se na štiri leta podaljšalo tudi obdobje, kolikor je lahko posameznik največ vključen v programe javnih del. Po veljavni zakonodaji je namreč lahko vključen eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko znova vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del in najdlje še za eno leto.

Da bi ločili družinsko politiko od socialne, na ministrstvu predlagajo tudi spremembe pri uveljavljanju pravic, kot so otroški dodatek, državna štipendija, subvencija malice in kosila. Pri odločanju o teh pravicah in njihovi višini po novem naj ne bi več na centrih za socialno delo upoštevali premoženja družine, ampak samo tekoče dohodke. Pravila za upoštevanje dohodka naj bi poenostavili, tako da bi se primarno upošteval materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, torej praviloma dohodninske odločbe, izjemoma pa dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bila vloga vložena. V dohodek se ne bosta vštevala kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo do višine minimalne plače. Upravičenec bo lahko tudi zaprosil za nov izračun, če se bo njegov gmotni položaj bistveno poslabšal. Zaradi neupoštevanja premoženja in spremenjenih pravil za upoštevanje dohodka bodo imeli upravičenci lahko boljšo odmero pravic, denimo višji otroški dodatek ali državno štipendijo, pojasnjujejo na ministrstvu.

Premoženje pa se bo še naprej upoštevalo pri dodeljevanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Da bi starejšim, ki prejemajo varstveni dodatek, olajšali uveljavljanje te pomoči, naj bi ti po novem zanjo oddali vlogo le prvič, po tem pa bi o tej pravici centri odločali po uradni dolžnosti. Prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka naj bi po novem država plačala tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.