Rozmari Petek
Prevozniki, združeni tako v Obrtno-podjetniški zbornici kot Gospodarski zbornici Slovenije, so milo rečeno nezadovoljni z vlado – pesti jih vsaj 41 težav, vlada pa nima posluha za prav nobenega, so prevozniki dejali na srečanju v Celju. "Že dlje časa opozarjamo, da se slovenski cestni transport ruši pod težo tovora, ki nam ga nalaga država. Ko ne zmoremo več, ko ni več druge poti, skličemo Zbor slovenskih prevoznikov," je uvodoma okoli 200 zbranih prevoznikov nagovoril predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek. "Med 41 ranami slovenskega prevoznika jih mora 'danes' biti rešenih vsaj 18, 'jutri' pa še ostali," je poudaril.
Katere rane so najbolj pereče, težko izpostavi. "Zeleni prehod, denimo. Slovenija nima strategije, kako transformirati tovorni promet. Zagovarjajo le električna in vodikova vozila, ki jih v praksi ni mogoče izpeljati – vodik je predrag, za elektriko ni niti infrastrukture. Drugo je digitalizacija, ki bi omogočila večjo varnost, pretočnost. Voznik bi že v Prekmurju videl, kateri bo na vrsti pred Luko Koper in bi s tem zmanjšali tako gnečo kot prihranili čas. Potrebna so tudi zaledna skladišča, mali logistični centri … Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek vse ve in včasih užaljeno doda, da saj se vendar pogovarjamo in da ima odprta vrata. A v štirih letih ni sklicala ene delovne skupine na to temo. Dodatno vodenje evidenc; po novem mora administratorka podatke, ki so že na tahografskih karticah, ki beležijo vsak gib voznika, še enkrat ročno izpolnjevati. Neumnosti! In teh neumnosti se je nabralo toliko, da ne zmoremo in posledično na tenderjih izgubljamo posle. Srbi nam jemljejo posle, Bosanci, Ukrajinci so na evropskem trgu dobili vse odpustke in nam rušijo tenderje," je našteval Pišek.
- Število podjetij v cestno tovornem prometu: 49.410
- Število zaposlenih: 26.960
- Celotni prihodki v evrih: 4,1 milijarde
- Stroški dela v evrih: 695,9 milijona
- Upad čistega dobička v zadnjem letu: za 38 odstotkov na 92 milijonov evrov
O podarjenih vinjetah in božičnicah
Predvsem pa jih jezi dvoje – tako imenovani obrazci A1, ki jih mora voznik pri mednarodnih prevozih imeti pri sebi, a jih podjetje, če inšpektor kdaj pri njih najde tudi najmanjši prekršek (majhna prekoračitev časa vožnje, ki se pri tako obremenjenem prometu lahko hitro zgodi), ne more dobiti. Zaradi takšnega nesorazmernega ukrepa so podjetniki prisiljeni ustanavljati nova podjetja, vmes pa mu že kdo drug prevzame posel. Dodatno pa jih je razburilo darilo vlade, podano ob obisku v Pomurju, ko je voznikom podarila 4 mesece daljšo veljavnost vinjete. "Premier to sprejema malo po navdihu. Ko se je peljal na Dolenjsko, mimo cvička, je rekel, da bi imeli božičnice. Potem se je peljal v Prekmurje, najbrž videl stanje na avtocesti, in rekel, da bo avtocesta zastonj. Verjamem, da je pozabil na del, ki pa zaradi prometa res najbolj trpi in to smo mi, gospodarski in potniški transport. Najbrž je pozabil povedati, da bomo tudi mi dobili povrnjeno. Zato smo včeraj naslovili pismo na vlado in resorno ministrico, naj to le dopišejo, če so slučajno pozabili. Da ne bo nobenega odpustka, če ne bo odpustka tudi za tistega, ki je največ trpel na cesti in imel največjo izgubo," je dejal Pišek. Stroški zastoja tovornega vozila lahko znaša do 230 evrov na uro, so opozorili tako v obrtni kot tudi v gospodarski zbornici.
"To je sramota. Država nima nafte, ima pa izvrstno strateško lego, pa nismo naredili prav nič za razvoj te branže," je izpostavil Generalni direktor OZS Danijel Lamperger. "Smo opozarjali, da se bo jeseni začelo predvolilno divjanje z bonbonierami in točno to se dogaja. Včeraj zvečer smo dobili zakon, po katerem božičnica ne bo več motivacija zaposlenih, ampak dodatna pravica. Nalagat pravico na pravico, nove finančne obremenitve (11 finančnih smo dobili in 50 ter še več administrativnih), to ni normalno. Če se državljanom vsepovprek deli, vprašanje, kako lahko mi to ustavimo. Lahko pa na glas povemo, da tudi mi zahtevamo določene stvari. Če državljani dobijo podaljšane vinjete, zakaj jih ne bi vi, ker kdo pa je utrpel glavno škodo zato, ker ceste ne funkcionirajo. Ja vi! Strniti moramo vrste, oblikovat ukrepe, vi pa morate stati za nami. Ker če jih zgolj z argumenti ne bomo prepričali (to obe zbornici že počneta), je očitno vse, kar lahko naredimo, to, da na glas povemo, da možnosti za kompromise ni," je poudaril Lamperger.
Kaj še tare prevoznike
Potrebna je sprememba poklicnega zavarovanja, saj velja še takšno, kot je veljalo nekoč, ko so tovornjaki res bili le malo boljši »lojtrski vozovi«, se je slikovito izrazil Pišek. Primerjavo iz preteklosti je uporabil tudi pri opisu nepretočnosti na slovenskih cestah, ki da se že približuje potovalnim hitrostim furmanov s konjskimi vpregami, saj na relaciji Maribor – Koper potujejo tudi po ves dan. S sodelovanjem prevoznikov bi lahko dela na cestah bolje načrtovali, dodaja. Ostro nasprotujejo predlogu zakona o konoplji, po katerem ne bi smeli preverjati vsebnost THC pri voznikih, kar je skregano z zdravo pametjo. Sprašujejo se še, čemu voznikov avtobusov ni na seznamu deficitarnih delavcev, čeprav dejansko gre za deficitaren poklic. In čemu tujci lahko ob avtocestah gradijo vse, domače pa se onemogoča. Opozorili so tudi na prenizko višino dnevnic, ki skoraj že za malico ne zadostujejo, a jih brez žegna države ne smejo dvigniti.
Končni sklep prevoznikov je, da mora vlada urediti osem ključnih vprašanj, med katerimi je med drugim še zaposlovanje tujcev in možnost plačila vozniškega izpita dijakom (izpit bi plačala država, da bi s tem k poklicu voznika). Cestni transport je hrbtenica slovenskega gospodarstva, ignoriranje njegovih težav pa pomeni ogrožanje oskrbovalnih verig, mobilnosti in konkurenčnosti celotne države, so enotno poudarili. Vladi so dali 30-dnevni rok, da se odzovejo. Gre za zahteve, ki ne potrebujejo spremembe zakonodaje, zato prevozniki pričakujejo, da štiri ukrepe vlada izpolni do decembra, ostale do marca. Če ne, bo prvi "opozorilni" protest decembra letos, marca prihodnje leto pa bodo, če sprememb še ne bo, "zaprli" celo Slovenijo.
