Boris Jaušovec
V goriškem Kulturnem domu je Stojan Spetič v pogovoru z Rudijem Pavšičem, nekdanjim predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, predstavil svojo novo precej avtobiografsko, a tudi politično obarvano knjigo z naslovom Na barikadah. Konec novembra, ko je knjiga izšla pri Založništvu tržaškega tiska, je avtor praznoval tudi svojo osemdesetletnico. Spetič je tržaški Slovenec, ki je bil ne le priča, pač pa tudi akter mnogih prelomnih dogodkov, ne le za slovensko manjšino v Italiji, pač pa tudi v Evropi. Knjiga je tako polna anekdot in doživetij iz prve roke, ki so zaznamovali našo skupno ne tako davno preteklost.
Komunist za vedno
Konec 60. let je Spetič v Moskvi kot italijanski državljan doštudiral za profesorja ruščine. Toda po ruski invaziji na Češkoslovaško, je Italija omejila stike s Sovjetsko zvezo, tako da želenega poklica ni dobil in se je usmeril v novinarstvo. Najprej je kakšno desetletje sodeloval s tržaškim Primorskim dnevnikom, nato je bil dvajset let novinar in urednik za manjšinske sporede pri italijanski javni televiziji RAI. Vmes je bil tudi od leta 1987 pet let italijanski senator, seveda na listi Komunistične partije Italije. Zvest komunizmu je vse življenje, tudi po tem, ko se je Komunistična partija Italije leta 1991 samorazpustila. Vendar Spetič ostaja zvest tisti italijanski nedogmatični in pluralni inačici komunizma, zgrajeni na tradicijah Antonia Gramscija ali Enrica Belinguerja in ki so ji rekli evrokomunizem.
Premier Massimo D'Alema ga je kasneje imenoval za vladnega komisarja za manjšinsko problematiko, kjer mu je s sodelavci uspelo čez številne prepreke za valentinovo leta 2001 sprejeti za slovensko manjšino izjemno pomemben zaščitni zakon, ki se danes uveljavlja v 32 italijanskih občinah. In seveda še nekaj: Stojan Spetič je bil tudi dobro desetletje po osamosvojitvi Slovenije, kjer je bil na plebiscitu tudi član mednarodne ekipe opazovalcev, tudi Večerov sodelavec in dopisnik iz Italije.
Rojevanje pošasti
V pogovoru je izpostavil, da sicer slovenski manjšini po omenjenem zakonu pripada možnost olajšanega zastopstva v državnem in deželnem parlamentu, vendar do mehanizma, ki bi to zastopstvo zagotovil, "še nismo prišli niti po četrt stoletja". Na vprašanje o komunizmu, je odgovoril: "V športni metafori povem, da je komunizem nekaj tekem dobil, nekaj jih je izgubil, toda prvenstvo še traja. Naj citiram Gramscija, ki je dejal, da, kadar stari red propada - in temu smo zdaj priče - novi pa se še ni vzpostavil, se rojevajo pošasti." Za vojno v Ukrajini je menil, da je "izsiljena, saj zahodna Evropa in ZDA nista hotela uresničiti sporazumov iz Minska, dva meseca po začetku vojne pa je Ukrajina pod pritiskom zavrnila še carigrajski sporazum o končanju vojne". Bil je tudi kritičen do Rusije in njenega Vladimirja Putina: "Je istočasno nacionalist in vendar tudi antifašist. Nekateri ga imajo za avtokrata, kajti Rusija je po razpadu Sovjetske zveze prevzela predsedniški sistem, kot ga poznajo v ZDA. Prav v tem Putin in Donald Trump na nek način zrcalita drug drugega."
Komunizem je nekaj tekem dobil, nekaj jih je izgubil, toda prvenstvo še traja
Ob koncu pogovora, ko je bilo iz blizu tridesetglavega občinstva tudi kar nekaj vprašanj za pisca, je Spetič opozoril še na vračanje v fašizmu odvzetih nepremičnin slovenski manjšini: "Ne strinjam se z logiko privatizacije. Te nepremičnine bi morale biti v javni lasti, ne pa da jih bo morala drago vzdrževati manjšina, ki zavoljo udbomafijskih afer nima več trdnih ekonomskih temeljev kot nekoč. Poglejte, v Trstu je pet gledališč in le Slovensko stalno gledališče je zasebno in ima zato finančne težave. Vsa druga gledališča, torej italijanska, ostajajo v javni lasti."
Daljši pogovor s Stojanom Spetičem bomo v Večeru objavili v naslednjih dneh.
