Boris Jaušovec
V luči katalonskih teženj po odcepitvi od Španije mnogi s pridržanim dihom spremljajo pozive po večji avtonomiji drugod po Evropi. V nedeljo so tako volivci dveh bogatih dežel na severu Italije, Lombardije in Veneta, po rezultatih, ki so jih bili objavili danes zjutraj, izglasovali več avtonomije. Regionalni vladi, ki ju v obeh italijanskih deželah vodi desničarska in populistična Severna liga, si želita več pristojnosti, zlasti pri davčni pa tudi pri priseljevalni in izobraževalni politiki. Organizatorji so v luči referenduma o neodvisnosti Katalonije poudarjali, da pri italijanskih referendumih ne gre za neodvisnost, poleg tega sta referenduma potekala v skladu z italijansko zakonodajo.
11 milijonov volilnih upravičencev Lombardije in Veneta pomeni četrtino odraslih prebivalcev Italije.
Cilj je dosežen
V Lombardiji z gospodarsko metropolo Milanom je za več avtonomije glasovalo 95,3 odstotka volivcev, volilna udeležba pa je bila 39-odstotna. Predsednik deželne vlade v Lombardiji Roberto Maroni je bil zadovoljen: "Uspeh je, da se je referenduma udeležilo tri milijone Lombardov," je dejal. V Venetu, kjer ležijo Benetke in Verona, pa je za več avtonomije glasovalo 98,1 odstotka volivcev. Tam je bila tudi volilna udeležba precej večja, namreč 57-odstotna. "Cilj je dosežen. Za naš Veneto se začenja nova zgodovina," je izjavil predsednik deželne vlade Luca Zaia. Povedal je še, da so bili pri preštevanju glasov tarča domnevnega hekerskega napada.
Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik Severne lige Matteo Salvini: "Ponosen sem, da milijone volivcev zahteva politiko, ki je konkretna in blizu državljanom ter ni razsipna."
Rim pripravljen na dialog
V dveh sosednjih deželah na severu Italije je imelo v nedeljo volilno pravico več kot enajst milijonov državljanov, kar je okoli četrtina odraslih prebivalcev Italije. Referenduma sicer nista bila zavezujoča, bosta pa deželi imeli močnejše pogajalske adute v pogajanjih z Rimom. Lombardija in Veneto veljata za gospodarski motor Italije. Iz Lombardije se v Rim letno steče za 54 milijard evrov davkov več, kot se jih vrne, Veneto pa prispeva 15,5 milijarde. Cilj Severne lige je, da bi sprejeli zakon o razširitvi pristojnosti dežel, ki naj bi ga oblikovali po vzoru avtonomije Tridentinskega in Južne Tirolske. Med drugim želijo v okviru deželnih statutov pridobiti pristojnosti na 23 področjih, tudi pri okolju, zdravju, šolstvu in kulturi ter možnosti, da deželi samostojno in neodvisno od Rima vzpostavita kontakt z drugimi državami. Vlada v Rimu, ki jo vodi levosredinski premier Paolo Gentiloni, je že sporočila, da je pripravljena na dialog.
Dejstvo je, da si Severna liga ne prizadeva več za odcepitev severne Italije od njenega revnejšega juga, vsekakor pa še zmeraj noče, da bi se denar iz bogatejših regij od davkov stekal v Rim. Prav tako želi omejiti priseljevanje migrantov, pa naj gre za begunce ali za delavce.
Za davke, proti Berlusconiju
Nekdanji italijanski senator Stojan Spetič je za Večer pojasnil referenduma: "S Katalonijo nimata zveze. Je pa deželnim vladam v Lombardiji in Venetu to dalo dodatnega vetra v jadra. Referenduma sta bila nepotrebna, saj smeta deželi v želji po več avtonomije, pri čemer je Italija po ustavi nedeljiva, sprožiti direktna pogajanja z vlado v tako imenovanih paritetnih odborih," pravi Spetič.
