"Posavje je bilo razdeljeno, raztrgano med okupacijske sile, a nikoli pokorjeno v duhu. Tukajšnji ljudje ste že zelo zgodaj spoznali, da svoboda ni samoumevna. A vendar so se vaši predniki odločili zanjo. Tvegali so. Trpeli. Bili izgnani. In številni dali svoja življenja – v prenesenem in dobesednem pomenu besede.Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju. Ta upor ni imel enega samega obraza. Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," je slavnostni govor začela predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Smo se za to borili?
Pomembno je, je nadaljevala, da ta upor razumemo v vsej njegovi širini. Bil je spontan in organiziran odziv na okupacijo, raznarodovanje in nasilje. Iz njega je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. "Ob zahtevnosti trenutnih razmer v svetu, več kot osemdeset let kasneje, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu, kjer še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti, se sprašujem, kako bi na našo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: Smo se za to borili?"
"Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici. To razlikovanje ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," tako predsednica.
Kaj pričakujejo državljani
Dan upora proti okupatorju nas uči, je nadaljevala Pirc Musar, da svoboda nikoli ni dokončno priborjena. Vsaka generacija jo mora znova prepoznati, negovati in braniti. Za prihodnost Slovenije ni nujno, da se na vseh področjih strinjamo, moramo pa biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih – skrajni čas je že: "Dnevno prejemam pisma državljanov različnih ideoloških prepričanj in usmerjenosti, ki sporočajo enako. Od politike upravičeno pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti. Zato od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršnakoli že bosta, to tudi pričakujem. Dolgoletni dolg do ljudi ne sme biti prezrt. To sta politična zaveza državljankam in državljanom ter moralna odgovornost do njih. Zgodovina nas je že naučila, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje ter postopno razgradnjo družbenega tkiva in skupnega dobrega. Zato danes bolj kot kadarkoli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog. Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je sporočila v slovenski povolilni prostor.
Govoru predsednice je sledi kulturno-umetniški program, poudarek je bil na spominu na izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da spomni na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. Domoljubje je torej v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in pred političnim prepričanjem.
Na prvi državni proslavi, odkar je predsednik državnega zbora, je bil Zoran Stevanović. Pa nekateri ministri vlade, ki opravlja tekoče posle. Premier Robert Golob je manjkal. Od bivših predsednikv republike je v Brežice prišel Milan Kučan.
Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.
