V SDS so sicer predlagali preložitev odločanja, s čimer so se strinjali tudi v NSi, SLS, Fokus in Resnici, ne pa tudi v Demokratih in strankah leve sredine. Predlog tako ni dobil zadostne podpore.
Na dnevnem redu mandatno-volilne komisije (MVK) DZ je bil danes predlog za izvolitev 10 sodnikov, od tega šest na okrožnih in štiri na okrajnih sodiščih. V SDS so predlagali, da se odločanje o tem preloži na eno od naslednjih sej. Med drugim z argumentom, da začne 1. januarja prihodnje leto veljati reforma pravosodja, ki bistveno posega v organizacijo sodišč oz. odpravlja okrajna sodišča. Poslanec SDS Zvone Černač je ocenil, da potrebujejo več informacij za odločanje.
Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah je pojasnila, da se bo položaj sodnikov po uveljavitvi reforme avtomatsko spremenil v enovitega sodnika. Ob izbiri kandidatov pa so bili pozorni, da vsi izpolnjujejo tudi pogoje za okrožnega sodnika. "Kar pomeni, da tukaj ne bi bilo nikakršnih težav," je dejala. Predlagane sodnike potrebujejo, saj se bo veliko sodnikov v tem letu upokojilo. Sodišča pa reforme ne bodo mogla izpeljati brez zaostankov, zato jih lahko podprejo le z zadostnim kadrom, je pojasnila.
Vse to je reforma tudi predvidevala, je izpostavila poslanka SD Andreja Katič, ki je bila kot nekdanja pravosodna ministrica zanjo pristojna. Če DZ ne bo zagotovil zadostnega števila sodnikov, bodo sodni zaostanki še večji, zato je nasprotovala temu, da "DZ na kakršen koli način zavlačuje imenovanje sodnikov".
Tudi poslanka Vesne in Levice Tina Brecelj je izpostavila, da reforma takšno okoliščino predvideva, da bodo lahko okrajni sodniki po uveljavitvi reforme postali enoviti sodniki.
Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič pa je dejala, da jo žalosti, da že pri prvih imenovanjih na sodniške funkcije "delamo probleme in na nek način povemo, da bomo posegali v sodno vejo oblasti na takšen način".
Preložitev odločanja so podprli tudi v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. "Zavračam neko strašenje pred poseganjem zakonodajne veje oblasti v sodno. Mi to delamo v skladu s svojimi pristojnostmi," je dejal njen vodja Janez Cigler Kralj.
Kot je v imenu poslanske skupine Demokrati dejal predsednik MVK Tadej Ostrc, gre za predlog ločene veje oblasti. "Mi menimo, da je prav, da institucije delujejo predvidljivo in redno," je dejal. V imenu Demokratov je nato glasoval proti preložitvi imenovanj.
Tako je osem poslancev glasovalo za preložitev, poleg poslancev SDS in NSi, SLS, Fokus še poslanka Resnice. Proti preložitvi pa osem poslancev Svobode, SD, Levice in Vesne ter Demokratov. Točke o imenovanjih sodnikov tako niso bile preložene, pred nadaljnjim glasovanjem pa je Cigler Kralj zahteval prekinitev seje.
V nadaljevanju seje so se poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnice glasovanja vzdržali. Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne ter Demokratov pa so izglasovali, da DZ v imenovanje predlagajo deset sodnikov.
So pa člani MVK na predlog Ostrca z dnevnega reda umaknili določitev kandidacijskega postopka za imenovanje članov Sveta za elektronske komunikacije RS.
Ker se člani sveta imenujejo na predlog poslanskih skupin, Ostrc ocenjuje, da je postopek smiselno odložiti, da se "jasneje oblikujejo razmerja med poslanskimi skupinami". Točko pa bi uvrstil na dnevni red MVK v maju, da bi omogočili pravočasno imenovanje članov pred potekom mandata aktualnemu svetu. Temu mandat poteče 23. junija. Sklep so podprli v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati.
Proti temu sklepu so bili v poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna. Kot je dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi, obrazložitev ni logična, saj bi danes glasovali le o začetku kandidacijskega postopka, ne pa o konkretnih imenih. Poslanka SD Andreja Katič pa je izpostavila, da je razmerje med poslanskimi skupinami glede na njihovo ravnanje v DZ že "popolnoma jasno". Je pa predlagala podaljšanje roka za predlaganje kandidatov. "Če ne, bomo enostavno ostali brez članov sveta," je opozorila na relativno kratek čas do konca mandata aktualnemu svetu.
Poslanci so podprli tudi predlog razpisa za oddajo službenih stanovanj DZ v najem. Poslanci lahko vloge posredujejo do 5. maja. V skladu je 49 stanovanj, v šestih pa so poslanci, ki so bili ponovno izvoljeni in so jim bila stanovanja dodeljena že v prejšnjem mandatu. 23 stanovanj je oddanih v začasni najem uslužbencem državnega zbora in zaposlenim v drugih državnih organih, in bodo vseljiva najkasneje do 1. julija, je navedel Ostrc.
Soglasno so izglasovali tudi sklep, da se izmed članov MVK iz vrst Svobode, SDS in NSi, SLS, Fokus oblikuje delovno skupino za pripravo predlogov o dodelitvi stanovanj.
Soglasno so sprejeli tudi predlog pravilnika o organizaciji poslanskih pisarn DZ v volilnih enotah, kot jo zagotavlja zakon o poslancih. Spremembe pa po besedah Ostrca vsebinsko sledijo dosedanji ureditvi.
