Petra Lesjak Tušek
Po basni o medijih premiera Janeza Janše novele ministra Vaska Simonitija ne presenečajo. Žanre oba rutinersko obvladata - tako po tehniki kot po vsebini, odobravajočih recenzij pa niti ne potrebujeta. Če pripombe, kaj šele poglobljene kritike, po sili razmer že morajo vpadati, se je nanje tako ali tako mogoče požvižgati in jih odbijati že z vselej prikladnim cinizmom vsemogočne pozicije moči. Potem ko ministrstvo za kulturo v koronakrizi kljub evropskim zgledom ni hotelo pomagati medijem, zdaj odklonilno držo le še stopnjuje - zdaj predvsem utrjuje načrt, da medijem s profesionalnim novinarstvom škodi. Aroganca in ignoranca, ki se odražata že v proceduri objav novel zakonov o medijih, RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji (STA) ob odmerjenih skromnih petih dnevih, ki so le pretveza javne razprave, nista (več) nepričakovani. Način in vsebina novel sprožata serijo ogorčenj o brezsramnosti, zgražanje zaradi brezmejne oholosti oblasti, pa tudi utemeljene in vsebinsko dodelane kritike, ki skušajo opozoriti na daljnosežne posledice brutalnih posegov v zakonodajo.
Popoln izbris kritične besede, mrk kritičnih medijev
