Žan Mahnič je začetku avgusta v dveh zaporednih javnih objavah na omrežju X ustavne sodnike označil za "bedake" in "radikalne levičarje", ustavno sodišče pa za "politični podaljšek radikalne levice" in "marksistični krožek".
Obenem je objavil, češ da bo potreben razmislek, "v kakšni meri, če sploh", upoštevati odločitve ustavnega sodišča, ter z namenom zasmehovanja predlagal preselitev sedeža sodišča iz Ljubljane v Lendavo. Celota obeh objav - po odločitvi ustavnega sodišča, da referendum o interventnem zakonu ni prepovedan - kaže na ponavljajoče se, zavestno in stopnjujoče diskreditiranje ustavnih sodnikov in ustavnega sodišča, poudarjajo v Svobodi.
Tudi ostra politična razprava je sestavni del demokracije, ima pa svojo mejo, opozarjajo v stranki. "Tovrstno osebno poniževanje in žaljivo etiketiranje drugih oseb, zlasti če je usmerjeno proti članom neodvisnih in avtonomnih institucij zaradi njihovega odločanja, je nesprejemljivo in pravzaprav predstavlja nedopusten politični pritisk. In ni pomembno, kje in kdaj poslanec kaj takega javno izreče ali zapiše."
Poslanec je javni funkcionar, izvoljeni predstavnik ljudstva in član zakonodajne veje oblasti. Skrivanje pred sankcijami za družbenimi omrežji, češ da etični kodeks velja zgolj za ravnanje poslancev v državnem zboru oziroma na sejah, ni nič drugega kot navadna strahopetnost, navajajo v Svobodi.
Ko politik ustavne sodnike javno razglaša za bedake, s tem ne žali samo njih, temveč spodkopava zaupanje ljudi v sodno vejo oblasti in vladavino prava, opozarja Nataša Avšič Bogovič: "In če politiki sami ne spoštujemo institucij, kako naj potem pričakujemo, da bodo v pravno državo verjeli in ji zaupali ljudje? To je nevarna pot. In pri nekaterih smo jo v zadnjem času žal videli že prevečkrat, ko je vse dovoljeno."
