Družba ELES je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izbrala arhitekturno rešitev za prvi slovenski polnilni park velikih moči, ki bo stal ob avtocestnem priključku Novo mesto. Zmagovalno idejno zasnovo sta pripravila arhitekta Matevž Granda in Matevž Rožman iz Zavoda za oblikovanje prostora Z.O.P.
Gre za enega ključnih pilotnih projektov na področju električne mobilnosti v Sloveniji, ki bo pomembno prispeval k razogljičenju prometa in doseganju evropskih ciljev na področju alternativnih goriv.
Osrednji element – zeleni atrij
V središču arhitekturne zasnove bo mini park oziroma zeleni atrij, okrog katerega bodo postavljene hitre polnilnice za osebna vozila, spremljala pa jih bo gostinska ponudba in prostor za sprostitev. Končna ureditev bo predvidela okoli 50 polnilnih mest za osebna vozila ter 15 ločenih polnilnic za tovorna vozila.
Arhitekti so zasnovo oblikovali v duhu trajnostne gradnje
Takšna zasnova uporabnikom ne ponuja zgolj storitve polnjenja, temveč tudi prijetno okolje za odmor na poti, kar je posebnost v evropskem prostoru.
Sonaravni materiali in trajnostna gradnja
Arhitekti so zasnovo oblikovali v duhu trajnostne gradnje. Nadstrešnice bodo izdelane iz lesa in podprte s slopi iz zbite zemlje, strehe pa bodo opremljene s fotovoltaičnimi celicami, ki bodo zagotavljale del oskrbe z energijo. Osrednji atrij bo zasajen z zelenjem in zasnovan kot prostor za sprostitev.
Gradnja bo potekala v treh fazah; prva etapa naj bi bila končana do leta 2027, vsaka naslednja pa bo sledila v približno petletnem razmiku. Na ta način se bo park razvijal sočasno z rastjo deleža električnih vozil in povpraševanjem po polnilni infrastrukturi. Ko bo investicija zaključena, bo ELES nastopal kot upravljavec, storitve polnjenja pa bodo zagotavljali različni ponudniki, ki jih uporabniki že poznajo.
Zakaj ne preprosto ob bencinskih črpalkah?
Mnogi se sprašujejo, zakaj polnilnice ne nastajajo na obstoječih avtocestnih počivališčih. Razlog je predvsem omejena elektroenergetska infrastruktura. Večina počivališč ima nizko priključno moč in nima neposrednega dostopa do srednjenapetostnega omrežja. Nadgradnje bi bile dolgotrajne in drage, obenem pa prostorsko omejene.
Prav zato je za prihodnost smiselno razvijati nove, namensko zasnovane polnilne parke, ki bodo locirani v bližini visokonapetostnega omrežja in pripravljeni na polnjenje različnih vrst vozil – od osebnih in dostavnih do tovornih, komunalnih ter avtobusov javnega potniškega prometa.
Novo mesto in Kranj kot pilotni lokaciji
Lokaciji Novo mesto in Kranj sta bili izbrani na podlagi obsežnih analiz potencialnih mest in interesa lokalnih skupnosti. Obe ležita na pomembnem prometnem koridorju TEN-T, ki ga ureja evropska uredba o alternativnih gorivih. Ta določa obvezne cilje za izgradnjo javno dostopnih polnilnic za električna vozila.
V Novem mestu bo zrasel največji polnilni park, v Kranju pa bo ob avtocesti umeščenih približno 15 hitrih polnilnic. Oba projekta predstavljata pilotni model, ki ga bo mogoče prenesti tudi na druge lokacije v državi.
Vloga ELES-a in zakonodajni okvir
Evropska unija zahteva, da bo na prometnem omrežju TEN-T do leta 2030 vsakih 60 kilometrov na voljo ustrezna polnilna infrastruktura. To zahteva usklajevanje številnih dejavnikov – od prometnih in elektroenergetskih do prostorskih in okoljskih.
Slovenska vlada je zato pripravila zakon o infrastrukturi za alternativna goriva, ki predvideva ustanovitev gospodarske javne službe za upravljanje podporne infrastrukture in priključnih zmogljivosti. Glede na dolgoletne izkušnje pri vodenju elektroenergetskega sistema in razpolaganje z naprednimi orodji za napovedi je ELES naravna izbira za izvajanje te funkcije.
Promet kot največji onesnaževalec
Po podatkih Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije je prav cestni promet največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov v državi. Slovenija je zaradi svoje lege močno tranzitna, zato je delež izpustov še večji kot v številnih drugih državah.
Vzpostavitev polnilnega parka velikih moči pri Novem mestu je zato več kot zgolj gradbeni projekt – gre za strategijo razogljičenja prometa, ki bo pomembno prispevala k prehodu v brezogljično družbo v drugi polovici stoletja.
ELES načrtuje, da bo pridobljene izkušnje iz pilotnih lokacij prenesel tudi drugam. Slovenija se bo tako v prihodnjih letih postopoma vključevala v evropsko mrežo naprednih polnilnih parkov. Projekti ne bodo služili le voznikom električnih vozil, temveč tudi lokalnim skupnostim in gospodarstvu, saj bodo ustvarjali nova delovna mesta ter spodbujali trajnostni razvoj.
Novo mesto bo s tem projektom postalo eno ključnih vozlišč električne mobilnosti v Sloveniji – primer, kako lahko energetska in prometna infrastruktura delujeta z roko v roki pri prehodu v zeleno prihodnost.
