
Vlada je pred nekaj dnevi sprejela spremembe uredbe o kategorizaciji državnih cest, s katero je določila, da se hitri cesti Škofije-Koper in Koper-Izola prekategorizirata v glavni cesti. S tem je potrdila podlago za odpravo vinjet za osebna vozila na obalni štiripasovnici s 1. januarjem 2026. "S tem ukrepom se bo izboljšala prometna varnost na vzporednem cestnem omrežju, razbremenila se bodo ob zadevnih cestah ležeča naselja in zmanjšal vpliv prometa na okolje, saj z možnostjo uporabe zadevnih cest brez elektronskih vinjet ne bo več razloga za izogibanje njuni uporabi," so v sporočilu po seji vlade nanizali na infrastrukturnem ministrstvu. Na slednjem, pa tudi na Darsu takšnemu ukrepu dolgo časa niso bili naklonjeni, naposled pa so pojasnili, da so poiskali rešitev, ki ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja ter hkrati zagotavlja nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Sloveniji. Ob tem so poudarili, da je ukrep začasne narave in je predviden do izgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo.
Uporaba obvoznic pred vinjetami brezplačna
Kljub temu pa se zastavlja vprašanje, zakaj ni enako tudi na drugih cestah, ki imajo izrazito lokalno oziroma regionalno funkcijo, denimo ljubljanska obvoznica. Bi bilo torej pošteno, da tudi vozniki, ki uporabljajo le ljubljansko obvoznico, prav tako ne bi potrebovali vinjet?
Po uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest ljubljanska (prav tako kot mariborska) obvoznica sodi med hitre ceste. Po definiciji gre za ceste, ki so rezervirane za promet motornih vozil in s svojimi prometnotehničnimi elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena, navezujejo se na avtoceste v državi in na cestne sisteme sosednjih držav, njihov sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanje. Po zakonu o cestninjenju pa se za vse avtoceste in hitre ceste, ki so v upravljanju Darsa, plačuje cestnina.
A pri priobalni hitri cesti je država naredila izjemo, podobno kot pred leti za mariborsko obvoznico oziroma hitro cesto od Tezna do Pesnice. Ta z izgradnjo vzporedne avtoceste ni bila več namenjena tranzitnemu prometu, pač pa je v veliki meri ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem. Bi lahko podobno izjemo dočakala tudi ljubljanska obvoznica? Nenazadnje se na teh delih avtocestnega omrežja do uvedbe vinjet ni plačevala cestnina. A ministrstvo za infrastrukturo je mnenja, da je prav uvedba teh delov omrežja oziroma obvoznic v vinjetni sistem poskrbela "za pomemben korak v smeri pravičnega sistema cestninjenja." Zategadelj na idejo, da za ljubljansko obvoznico vinjeta ne bi bila potrebna, pozabite.
Ljubljančani bi postali nedopustno privilegirani?
"Skladno z načelom enakosti pred zakonom, ki je eno najpomembnejših načel vsake pravne države, ne moremo ugoditi pobudi za izvzem obvoznic iz sistema cestninjenja. Ugoditev pobudi bi pomenila korak nazaj v prizadevanju po zagotovitvi pravičnega sistema cestninjenja, saj bi ponovno prišli do situacije, ko bi bili prebivalci posameznega območja privilegirani in ne bi plačevali enake cestnine za uporabo ceste, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje. Slednje bi pomenilo odstopanje od načela enakosti pred zakonom in s tem njegovo kršenje, kar pa je nedopustno v sodobnih pravno urejenih državah, kjer je družbeno življenje in delovanje države podvrženo spoštovanju pravnih pravil," ministrstvo za infrastrukturo torej argumentira, da je takšna ureditev poštena, čeprav sta priobalna in mariborska hitra cesta zaradi gradnje alternativne avtoceste postali izjema. A velja še enkrat poudariti - na Primorskem je ukrep le začasen do izgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo.





