
Skrčenje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v začetku leta 2025 je Umar presenetilo. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA, so sporočili iz urada.
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS se je obseg BDP v letošnjem prvem četrtletju skrčil za 0,7 odstotka na letni ravni. To je precej pod pričakovanji pomladanske napovedi 2025, ki jo je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) objavil konec februarja.
Izvoz blaga in storitev, ki je v zadnjem lanskem četrtletju znatno upadel, se je v prvem četrtletju še nekoliko zmanjšal. Izvoz blaga je bil sicer nekoliko večji kot v prejšnjem četrtletju, ko se je močno skrčil, a medletno manjši in pod pomladanskimi pričakovanji. Zmanjšal se je zlasti izvoz strojev in naprav.
Na podlagi podatkov o proizvodnji predelovalnih dejavnosti na Umarju ocenjujejo, da se je proizvodnja v panogah, ki izdeluje proizvode za vmesno porabo za tuje trge, nadalje skrčila. Medletno je bila manjša tudi proizvodnja kovinskih izdelkov, drugih strojev in naprav ter vozil in plovil. Večja pa je bila proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih panogah, zlasti v farmaciji.
V prvem četrtletju se je nadaljevalo upadanje investicijske aktivnosti. Na Umarju ob tem opozarjajo, da je nizka raven investicij v opremo in stroje povezana z visoko negotovostjo. Presenetljivo pa so se močno zmanjšale gradbene investicije, so zapisali.
Ob razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je bila rast trošenja gospodinjstev razmeroma skromna, zato na Umarju ocenjujejo, da se je še nekoliko povečala stopnja varčevanja. Gospodinjstva so v prvem četrtletju sicer povečala nakupe osebnih avtomobilov, večje je bilo trošenje za živila, pijače ter tobačne izdelke, neživila in turistične storitve v tujini, manj pa je bilo domačih prenočitev v Sloveniji.
Na razmeroma nizko rast zasebne potrošnje v prvem četrtletju je verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in z njimi povezanih nakupov, saj so bili letos šele aprila.
Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji, ki se je aprila nekoliko poslabšal, se je v zadnjih mesecih sicer ustalil na višji ravni kot pred letom, a je že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem. Raven izvoznih naročil je v prvem četrtletju ostala nizka, pričakovanja glede proizvodnje in zaposlovanja pa so se nekoliko poslabšala, so povzeli na Umarju.
Umar je pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2025 pripravil februarja v razmerah velike negotovosti. V njej je Sloveniji za celo leto 2025 napovedal 2,1-odstotno gospodarsko rast.
Negotovost in nepredvidljivost glede prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah ostajata izjemno veliki, je komentirala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. Dodala je, da tudi druga tveganja v mednarodnem okolju ostajajo velika, povezana pa so predvsem z morebitno zaostritvijo trgovinske vojne, poslabšanjem geopolitičnih razmer in počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah od sedaj pričakovanega.










