"V zvezi z Javnim zavodom za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU) je IFJ (Ignacija Fridl Jarc) natresla toliko neresnic, polresnic in laži, da je po dveh mesecih njenega arogantnega in ignorantskega vladanja slovenski kulturi napočil čas za kratko rekapitulacijo. S svojimi medijskimi izjavami in uradnimi stališči je kršila kodekse, standarde in integriteto, ki pritičejo delovanju političnega funkcionarja najvišjega ranga. Prelomila je tudi zaprisego ob imenovanju za ministrico za kulturo Republike Slovenije v Državnem zboru.
Najprej se je zlagala, da v letošnjem proračunu za kulturo zeva globoka proračunska luknja in da denarja za tak luksuz, kot ga namerava izvajati soustanovljeni, sicer že leta 2012 pod 2. Janševo vlado ukinjeni, javni zavod za sodobni ples, preprosto ni. Kot tudi ni denarja za kopico drugih nepotrebnih programskih in projektnih vsebin, ki jih izvajajo nevladni izvajalci, javni zavodi in samostojni delavci v kulturi. Danes je jasno, da je denar vseskozi bil in da bo - po njenih besedah - razpolagala z rekordnim proračunom. 560.000 evrov? Drobiž.
Njena naslednja laž je bila, da bo javni zavod imel ob direktorju še dva zaposlena pomočnika direktorja, kar naj bi po njenem mnenju predstavljajo zgodovinski unikum in "privilegij". Očitno IFJ ni prebrala Sklepa o ustanovitvi ZRSPU, kjer izrecno piše, da je od dveh predvidenih pomočnikov direktorja dejansko mogoče zaposliti le enega. V našem primeru umetniško direktorico. Ob tem je, kako nerodno, pozabila povedati, da je istovrstna rešitev zapisana tudi v Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve. Priznam, da se mi vršilec dolžnosti direktorja osamosvojenega muzeja, Jože Dežman, že vnaprej smili.
Njena tretja laž je povezana z izvršljivostjo tristranske pogodbe med soustanoviteljicami: državo ter celjsko in novogoriško občino. Če je menila, da je neizvršljiva, na kar sem večkrat opozarjal tudi sam, je imela več kot dovolj časa, kar dva meseca, da jo spremeni in uskladi s soustanoviteljicama. Dodatna laž, še vedno objavljena na uradni spletni strani ministrstva za kulturo, je, da nobena od soustanoviteljic ni poravnala svojih pogodbenih obveznosti. Ni res, MO Celje jih je, na kar je opozorila tudi v javno objavljenem demantiju ministričine izjave za medije.
Zadnjo in najbolj debelo laž si je IFJ privoščila večkrat, nazadnje na TV Slovenija v Odmevih. Če povzamem: ZRSPU naj bi predstavljal prototip birokratskega aparata, ki le zajeda denar ustvarjalcem, kar se sklada z njenim privlačnim propagandnim sloganom: ODLOČEN NE BIROKRACIJI V KULTURI, ODLOČEN DA USTVARJALNOSTI! V slogu prodajanja bučk je navedla, da bodo od 19 delovnih mest v zavodu zaposleni le 3 plesalci. Če bi prebrala Pravilnik o notranji organizaciji zavoda s sistemizacijo in katalogom delovnih mest ter Program dela, kadrovski načrt in finančni načrt za leto 2026, bi ugotovila, da je zavod organiziran v dve enoti, v Poslovno-programski oddelek z 10 zaposlenimi, od teh direktor in umetniška direktorica za mandatno obdobje, ter 8 zaposlenih za nedoločen čas. Od slednjih štirje programski delavci (2 financirata občini). Druga enota, Umetniški oddelek, predvideva 14 zaposlenih za določen čas, za čas trajanja kohezijskega projekta, ob pogoju, da ta sredstva ZRSPU tudi pridobi. Od teh je 13 ustvarjalcev in od slednjih 9 plesalcev sodobnega plesa. Skupaj zaposlenih torej: 24, od teh 18 ustvarjalnih in programskih kadrov.
Skratka, IFJ ni prebrala ključnih dokumentov, ne pozna delovanja javnih zavodov na področju kulture, ne razume razlike med sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom in predvsem totalno zgreši v definicijah določanja javnega interesa in posledično javne službe v kulturi, predvsem v umetniških ustanovah.
Ob naštetem napoveduje še odpoved in preoblikovanje že potrjenih kohezijskih projektov (za sodobni ples to neposredno in posredno pomeni izgubo 4,1 milijona evrov), zaostrovanje pogojev za pridobitev statusa samostojnih delavcev v kulturi in organizacij v javnem interesu ter reorganizacijo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki bo po novem verjetno skrbnik in financer vseh profesionalnih, in ne le ljubiteljskih nevladnih organizacij.
Zaradi vseh navedenih lažnivih argumentov (!), se je torej IFJ odločila, da bo svojemu gospodarju predlagala izstop države iz znova spodletele sage o institucionalizaciji sodobnega plesa. Ne slepimo se in ne bodimo naivni: naj se neha sprenevedati in skrivati za svojimi "strokovnimi službami". Naj jasno in javno pove, da je odločitev padla, še preden je bil ZRSPU sploh ustanovljen. Na najvišji ravni.
Da se IFJ ob tem požvižga na veljavni nacionalni kulturni program in druge strateške in razvojne dokumente, na veljavni proračun in na veljavne pogodbe, pravzaprav ni nič novega. Vse to, kar se ta trenutek dogaja z uničevanjem slovenske kulturne in medijske krajine, smo že videli v vseh dosedanjih vladah Janeza Janše - torej tudi v vseh mandatih, ko je vajeti na ministrstvu, pristojnem za kulturo, prevzela stranka SDS. Z majhno razliko. To je šele uvod. In da, še kolcalo se nam bo po Vasku Simonitiju.
Ali bo zaradi namerno izrečenih laži in škodljivega ravnanja proti umetnosti in sodobnemu plesu IFJ odgovarjala tudi pred bogom? Ne vem, se ne spoznam na božjo politiko. Vem le, da ne spoštuje 8. božje zapovedi, ki vsakemu faranu Rimskokatoliške cerkve veleva naslednje: Ne pričaj po krivem!
V pričakovanju nakazila pogodbenih sredstev, vključno dveh neizplačanih plač za vršilca dolžnosti direktorja, ter septembrskega sestanka na Maistrovi 10, ki se ga močno veselim, Ignacijo Fridl Jarc toplo pozdravljam."
