Pred časom sem napisal prispevek za našo strokovno lovsko revijo Lovec, ki pa ga uredništvo ni želelo objaviti. Razlogov za takšno odločitev ne poznam in me tudi ne zanimajo več. Pisal sem o svojih večletnih prizadevanjih, da bi lovci opustili nehumana dejanja, ki jih posamezniki izvajajo v lovišču v zimskih mesecih januar in februar. Včasih tudi še do 15. marca. Gre namreč za to, da posamezniki v tem času organizirajo pogone na lisice (in šakale), seveda s soglasjem ožjega vodstva Lovske družine.
Na teh pogonih se lovi z nesocializiranimi, nevodljivimi in neubogljivimi psi. Na pogonih povzročajo največjo škodo srnjadi in še posebno brejim srnam. Vsi, ki se vsaj malo spoznamo na biologijo in zootehniko, vemo, da zarodek pri srnah miruje dve tretjini obdobja brejosti. Parjenje srnjadi poteka konec julija in v začetku avgusta, po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja. Srna je edini parkljar z odloženo implantacijo in povrže maja ali junija. Zanjo je torej značilna embrionalna diapavza ali zadržana brejost, ki traja pet mesecev. V obdobju, ki ga omenjam, torej januarja, februarja in v začetku marca, nastopi ekspanzija v razvoju zarodka. Iz tega izhaja, da je v tem obdobju v lovišču najbolj potreben mir, saj ga breje srne (in tudi srnjaki, ki v tem obdobju najbolj intenzivno razvijajo rogovje), nujno potrebujejo. Že omenjeni nesocializirani in neubogljivi lovski psi pa so v stanju breje srne preganjati do onemoglosti.
Osebno sem mnenja, da so v tem času potrebni mirni obhodi lovišča z zimskim krmljenjem male divjadi tam, kjer jo LD še imajo. Na zagotavljanje miru v lovišču v tem času nas lovce opozarja tudi pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sporočajo nam, da smo vsi upravljavci lovišč to dolžni storiti. Pričakoval bi, da bomo vsi lovci to spoštovali, saj nas k temu obvezujejo tudi koncesijske pogodbe. Ker ne bi želel biti kritičen do vseh lovcev in LD, naj zapišem, da se moja ocena o psih, ki jih uporabljamo na omenjenih pogonih, nanaša na mojo LD, v kateri sem član že preko 50 let. Ali se podobni pogoni dogajajo še v drugih LD, boste lahko najbolje presodili bralci Večera in moji lovski kolegi po številnih LD.
Sam sem poleg tega, da sem velik ljubitelj lovskih psov in sem bila dolga leta aktiven kinolog ter vodnik lovskih psov, tudi velik ljubitelj lova na lisice. Vendar lova, s katerim niti slučajno ne vznemirjamo preostale divjadi, še posebno ne srnjadi in zajcev. Zajci se parijo od januarja do avgusta. Brejost traja okoli 40 dni. Zaradi tega se s pogoni januarja in februarja ne strinjam. Ko sem o tem javno spregovoril v matični LD, sem dobil jasen odgovor: "Če je naša območna Lovska zveza ob kulturnem prazniku 8. februarja organizirala lov na lisice in šakale s pogonom, lahko ta način lova nadaljujemo tudi v naši LD. Oni na LZ že vedo, kaj je prav in kaj ne." Odgovor me je presenetil, saj sem trdno prepričan, da bi si Lovska zveza za praznovanje kulturnega praznika lahko izmislila mnogo bolj izviren projekt, kot je pogon na lisice in šakale. Da so to bolj sprehodi po lovišču in ne pravi lovski pogoni, pa je privlečeno za lase. Ne morem si predstavljati, da so sprehodi z lovskimi puškami in lovskimi psi kaj drugega kot lovi. Kljub temu da mi je lov na lisice zelo pri srcu, bi rad omenil, da je lovna doba na lisico do 15. marca predolga. Nekatera lisičja legla so namreč lahko že konec januarja in februarja in zato je kruto do mladičev, ki takoj ostanejo brez matere. Upam, da se vsi strinjamo, da lisičke niso nič krive, ker so zvitorepke. Pogoni v počastitev slovenskega kulturnega praznika niso humani in tudi niso skladni z etičnim kodeksom slovenskih lovcev. Sam lov na lisice že dolga leta končam s koncem januarja, ko naj v loviščih končno zavlada prepotrebni mir za divjad s čim manj vznemirjanja.
Za konec pa naj navedem še eno cvetko iz ust najvišjega predstavnika Lovske zveze Maribor, ki je izjavil, da "je en dolgouhec (torej zajec, op. M. B.) uspel pobegniti nemškemu dolgodlakemu ptičarju". Je mar pozabil, da zajklje v tem času že kotijo mladiče, o čemer nas zgovorno poučuje strokovna literatura? Kje je torej znanje v lovstvu? Da o modrosti lovskih voditeljev na najvišjih ravneh ne razpredam posebej.
Miroslav Bauman, univ. dipl. inž., lovec in kinolog, Lovska družina Sv. Jurij v Slovenskih goricah
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
