Lani je minilo 60 let od ustanovitve Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca. Ustanovni občni zbor je bil 31. maja 1964 v Delavski zbornici v Celovcu. Na njem so izvolili vodstvo in sprejeli program delovanja. V prvi Upravni odbor so bili izvoljeni predsednik Karel Prušnik iz Čahorč pri Kotmari vasi, podpredsedniki Pavle Krušic, kmet iz Bilčovsa, Leopold Cvelf, učitelj iz Pliberka, in Janko Koren, nadučitelj iz Št. Jakoba v Rožu. Tajnica je bila Marica Pradetto, gospodinja iz Celovca, blagajnik Franci Kropivnik, delavec iz Borovelj, in namestnik blagajnika Franci Pasterk, delavec iz Bele. Poleg njih so bili ustanovni odborniki še Tomaž Ogris, kmet z Radiš, Tone Haderlap, poklicni lovec iz Gradiša, Pepi Sadolšek, delavec iz Železne Kaple, Fric Kumer, kmet iz Blata pri Pliberku, in Feliks Haderlap, delavec iz Obirskega. "Ko smo se slovenski lovci na avstrijskem Koroškem organizirali v Klub prijateljev lova, koroškim političnim mentorjem to ni bilo všeč," se je ustanovitve spominjal prvi predsednik Karel Prušnik – Gašper.
Nemški prenapeteži bili proti
Že leta 1950 so se slovenski lovci na Koroškem začeli družiti, saj v Avstriji praktično niso imeli možnosti za lovsko udejstvovanje. "Pa nas je povabil na lov v Socialistično republiko Slovenijo tedanji predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Benigar. Šli smo nad divje prašiče na Kočevsko. To je bil prvi organiziran pohod večjega števila lovcev v goste k lovcem matičnega naroda. Po lovu na prijetnem 'zadnjem pogonu' se nam je koroškim lovcem utrnila misel o ustanovitvi lastnega lovskega društva. Po tem smo bili večkrat povabljeni na lov v razna lovišča Slovenije. Z nami, koroškimi lovci, je bil vedno tudi bivši partizan iz Bilčovsa - Pavle Krušic. Izražene želje naših lovcev so bile spodbuda, da sva s tovarišem Krušicem prva konkretneje spregovorila o ustanovitvi lastnega lovskega društva," je o začetkih kluba v reviji Lovec med drugim zapisal Karel Prušnik – Gašper. To je bilo ob desetletnici delovanja slovenske lovske zamejske organizacije leta 1975. Zapisal je še, da se jima je s svojimi predlogi pridružila vrsta koroških lovcev. Tako se je konec leta 1963 v Celovcu sestal krožek ustanoviteljev in 12. januarja 1964 je bila prva seja pripravljalnega odbora.
Slovenski pravnik in znani koroški javni delavec dr. Pavle Apovnik je pripravil osnutek društvenih pravil. Namen Kluba prijateljev lova je bil združiti slovenske lovce na avstrijskem Koroškem in krepiti zvezo z lovci matičnega naroda v SR Sloveniji. "Ena najpomembnejših nalog KPL pa je bila nuditi možnost lovskega izživljanja tistim koroškim Slovencem, ki so gmotno prešibki, da bi bili lahko enakopravni avstrijskim in nemškim lovcem. Važna naloga kluba je tudi lovska vzgoja in izobraževanje njegovih članov," je takrat še zapisal prvi predsednik.
O gluhem in slepem gamsu
Prušnik, med slovenskimi lovci najbolj poznan po partizanskem imenu Gašper, je z Valentinom Kordežem leta 1935 skupaj sedel v celici graške kaznilnice Karlau. Pogosto sta razpravljala tudi o grajskih lovcih, grofovskih loviščih in divjih lovcih. "Za 'nagrado' sva bila obsojena na pet let težke ječe. Za povrh so nama zaplenili tudi lovske dokumente - lovsko karto in orožni list, češ komunisti in Slovenci so lahko le hlapci in gonjači. Tako sem bil od leta 1935 pa vse do konca druge svetovne vojne brez lovskih pravic. A nisem mogel v sebi zatreti lovske krvi. Po vrnitvi iz zapora sem zopet hodil na lov s svojimi lobniškimi prijatelji. Veliko jih ni več med živimi, vzela jih je vojna. Spominjam se dogodka kmalu po napadu Nemcev na Jugoslavijo. S Peručevim Mihijem in Zležičevim Rokijem smo se zmenili za sestanek na vrhu Ojstre, da se pomenimo o političnem položaju. Ko smo se tako pogovarjali, nas je obiskal gams. Ko smo bili najbolj zatopljeni v pogovor, se nam je približal na kakih pet metrov. Šele ko je odskočil, smo zgrabili za puške, a je bilo že prepozno. Gams se je pogreznil v prepadne stene Ojstre. Peručev Mihi, danes posestnik v Lobniku, me še sedaj večkrat spomni na ta sestanek in gamsov obisk. Z Mihijem sva tudi med vojno, ko sva bila partizana, večkrat govorila o tem gamsu, ki da je bil gluh ali pa je veter tako vlekel, da ni slišal našega pogovora in bi se skoraj zaletel v nas," je v svojih spominskih impresijah zapisal Gašper.
Trdno sodelovanje s štajerskimi lovci
Kmalu po ustanovitvi KPL Celovec sta predsednik Karel Prušnik - Gašper in njegov veliki prijatelj iz Maribora Ivo Skerlovnik navezala tesne stike in začelo se je sodelovanje zamejskih koroških lovcev z lovci mariborske območne zveze. Ivo Skerlovnik je bil njen vodilni in vplivni funkcionar. Poznal je širok krog lovcev med Slovenci na avstrijskem Koroškem in rad je bil v njihovi družbi. Gašper in Skerlovnik pa sta bila iskrena lovska tovariša, ki so ju družile enake lovske vrednote. Nista veliko modrovala in na dolgo sestankovala, pač pa sta se kot vojna tovariša in srčna lovca kar na lovskih stezah dogovorila za sodelovanje med štajerskimi lovci iz takratne Zveze lovskih družin (ZLD) Maribor in KPL Celovec. Sčasoma je nastala trdna, nezlomljiva veriga sodelovanja. Boljših temeljev nista mogla zgraditi, so večkrat poudarili njuni sodobniki in nasledniki Mirko Kumer – Fric, Tone Kropušek, Franjo Ledinek, Branko Vas in mnogi drugi. Tradicijo sodelovanja po smrti prvih dveh predsednikov Gašperja in Mirka Kumra – Frica zdaj nadaljuje predsednik Janez Kaiser.
KPL Celovec se ni trdno povezal samo s štajerskimi lovci, pač pa tudi z mnogimi slovenskimi lovci v Sloveniji in Italiji. Tesno sodeluje z Lovsko zvezo Slovenije, številnimi območnimi lovskimi zvezami, lovskimi družinami in posamezniki ter tudi s člani Društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine Doberdob v Italiji. Pobraten je z Lovsko zvezo Maribor, Zvezo lovskih družin (ZLD) Notranjske-Cerknica, ZLD Novo mesto ter z Lovskimi družinami (LD) Sabotin v Goriških Brdih, Babno polje, Železniki, Boč na Kozjaku, Laze in Petišovci.
