
Ustava RS v 3. odstavku 124. člena (obramba države) pravi: "Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja."
Naši poslanke in poslanci, naši ministrice in ministri, naš premier in predsednica države so, ko so nastopili mandat, na to prisegli. A obenem vsaj nekateri izvoljenci ljudstva ter predsednik vlade in ministra za zunanje in evropske zadeve ter za obrambo ploskajo generalnemu sekretarju zveze Nato Marku Rutteju, ko v Ljubljani, na parlamentarni skupščini zavezništva, označi njen nedavni vrh v Haagu za zgodovinskega, ker da "so bile tam sprejete pomembne odločitve, ki bodo okrepile Nato, ga naredile bolj poštenega in bolj smrtonosnega". Zaznava kdo kako razliko oziroma diskrepanco med zavzemanjem za mirovno politiko ter kulturo miru in nenasilja in sočasnim priseganjem organizaciji, ki želi postati vse bolj smrtonosna? No, tudi poštena, pravi Rutte, a mi ni jasno, kaj to pomeni. Da je danes goljufiva?
Ko prebiram poročanja s te skupščine in seveda govor Rutteja ter drugih pomembnežev, vidim eno samo apologijo Nata, ki da z višanjem obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka BDP-ja – pravzaprav kar na 5 odstotkov! - lahko zagotovi varnost Atlantiku, Arktiki, Evropi, pa tudi ZDA. Pa se gre vprašati, na osnovi česa naj bi bil Nato poklican braniti Arktiko in tudi Atlantski ocean, glede na to, da ne pripadata nikomur. Razen teritorialnih voda obalnih držav, preostalo so mednarodne vode, kamor neovirano, skladno s pravili pomorskega prava, plujejo ladje vseh držav sveta.
Dokaj nebogljen je v odnosu do uvodoma omenjenega člena Ustave tudi naš premier Robert Golob. Niti z besedo se ni potrudil popraviti Rutteja pri njegovem invociranju večje smrtonosnosti zavezništva oziroma se od tega distancirati. Besede so pomembne, gospod premier! Smrtonosnost = zmožnost povzročiti smrt, nositi smrt, prizadejati smrt. A smo zato v Natu? Da sejemo smrt? Lepo, ubogljivo, kot naložbo v kolektivno varnost zavezništva je navedel nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji in spomnil na pobudo PURL, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Vlada se je z namero o pridružitvi Slovenije tej pobudi že seznanila, je prisotne obvestil Golob ter obenem k pridružitvi pozval še preostale članice zavezništva, kar polovica jih je, ki se za to še niso odločile.
No, in znova smo med najbolj odločnimi podporniki nadaljevanja vojne, kajti samo oboroževanje Ukrajine je ne bo ustavilo, obratno – več orožja bomo dajali Ukrajincem in bolj smrtonosno ko bo, bolj smrtonosni bodo odzivi Rusije, lahko do skrajnosti oziroma do uporabe najbolj smrtonosnega in lahko dokončnega. In znova je bila zamujena priložnost, da bi članice in vodstvo Nata vendarle opomnil, da brez dialoga z Moskvo ne bo šlo, ne bo pogajanj, ne bo miru, ne bo prihodnosti.
A se vam res zdi, gospod premier, da bodo Nato, EU in Trump pokorili Putina? Niste nikoli pomislili na to, da tri leta in pol te politike niso v ničemer izboljšala stanja na fronti in sicer in da bi zato kazalo pristopiti kako drugače? Morda prisluhniti pozivom dr. Danila Türka in mnogih častitljivih imen domačega in tujega mirovništva? Errare humanum est, sed perseverare diabolicum. (Motiti se je človeško, toda vztrajati hudičevo; op. ur.) In vi z vašimi kolegi v EU in Natu vztrajate pri tej zmoti, kar je hudičevo!
Na Festivalu miru, ki je potekal na Kongresnem trgu v Ljubljani, tudi kot antipod parlamentarni Natovi skupščini na Razstavišču, smo videli predsednico Državnega zbora, Urško Klakočar Zupančič, in to v aktivni vlogi bralke imen pobitih palestinskih otrok v Gazi. Pokazala je pogum, sočutje, razum. Kje pa ste bili vi, gospod premier? Doma, brali 124. člen Ustave in ga skušali razumeti? Vam ga bo razložil minister Sajovic, potem ko bo orožarski sejem … ups, Obrambni sejem SIDEC, ki ga je v torek odprl v Celju, zaprl vrata. Povedal vam bo, kako je ta izžareval ustavni duh miru in nenasilja.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.






