Za nami je referendum, ki naj bi potrdil odločitev volivcev, ki so na posvetovalnem referendumu glasovali za pravico, da ljudje sami odločajo o svojem življenju. Žal je bila udeležba volivcev leve opcije nezadostna. To je sicer razumljivo s stališča poznavanja človekove narave, ker je večini misel na končanje življenja neprijetna. Sploh če gre za ljudi, ki še niso videli trpljenja človeka v zadnjih tednih ali dneh življenja. Ki niso videli stiske ljudi, ki se zavedajo svojega konca, ko jim zdravniki povedo, da jim ne morejo več pomagati. Ko začno dobivati zdravila za lajšanje bolečin, ki fizično bolečino sicer olajšajo, ne morejo pa psihične. Ko človeku nadenejo plenice, ko je odvisen od drugih, koliko časa bo preživel v onesnaženih, ko bo gledal, kakšno bolečino občutijo njegovi najbližji. Saj, na mučno umiranje obsojeni bi lahko izbrali možnost, da si sami skrajšajo tovrstne muke, a kaj ko v stanju, v kakršnem so, niso več zmožni sami izvesti končnega dejanja, da se odrešijo nadaljnjih težkih trenutkov.
Zanimivo je, da ni bilo čutiti posebnega zmagoslavja na desnici. Mogoče pa so ugotovili, da so do zmage prišli na sporen način. Toliko potvarjanja, izmišljotin, ponarejenih izjav, opiranja na stroko in na svetost življenja in še in še. Očitno so se opirali na mišljenje avtorja tudi v slovenščino prevedene knjige Gustava Le Bona Psihologija množic, ki je v svojem delu zapisal, da če želimo doseči svoj cilj in prestrašiti množice, moramo navajati pretresljive trditve. Te so bile v kampanji desnice v veliki meri izražene. Šlo bo za množične zastrupitve, svojci se bodo želeli rešiti bremen hudo bolnih, država se bo na ta način izognila stroškom oskrbe in še kaj bi se našlo. Da ne omenjam nastopov v predreferendumski Tarči, ki so bili v nekaterih primerih že prave groteske, posebno ko govorci niso mogli skriti sovraštva do drugače mislečih in do trenutne, zanje moteče vlade. Tako je nastal občutek, da je bil referendum neke vrste testiranje, kako se bodo odvile spomladanske volitve. Za referendum so potrošili milijone evrov, pa bi lahko mirno počakali do pomladi in uporabili podobne manipulacije.
Najbolj me pri tem moti to, od kod njim pravica, da odločajo o drugih. V čem so oni prizadeti, če si nekdo, ki trpi neznosne muke, želi te končati. A končati na način, da ne bo zaradi tega sankcioniran nihče, ki bi sodeloval pri pomoči. Ne vem, zakaj so organizatorji kampanje vpletali v boj tudi zdravnike. Zdravniki imajo svoje poslanstvo in prav je, da ravnajo, kot jim veleva njihov poklic. Zdravnike ste spravili v kočljiv položaj. Druga zgodba pa je vpletanje Zdravniške zbornice. Človek se ne more znebiti občutka, da so zdravniki doživeli določene pritiske in da so vsaj nekateri bili prisiljeni, da se izrečejo. Čeprav imam vtis, da so zdravniki ta test dobro prestali. Ga pa ni prestala Cerkev, ki se je odločno postavila na stran organizatorjev referenduma. Tudi Cerkev bi lahko izstopila iz te kampanje in ohranila pokončno držo, ne bi smela favorizirati organizatorjev kampanje. Lahko bi samo svetovala vernikom, naj glasujejo po svoji vesti. Cerkev ima na ljudi velik vpliv - posebno na vernike, ker jim nalaga ravnanje, ki je skladno z verskimi nauki. Ljudje čutijo strah pred neznanim in najlažje je nanje vplivati s svarilom pred peklom.
Niso upoštevali dejstva, da nihče nikogar v nič ne sili, saj je zakon predvidel številne varovalke. Mislim, da so organizatorji to vedeli. A prevladala je strast obvladovati ljudi in njihovo voljo do odločanja po lastni volji. Vsak človek ima o svojem življenju pravico odločati sam. V tem referendumu pa je odločila četrtina volilnega telesa. Zagovorniki zakona so pravilno ravnali, da izida niso vzeli kot poraz. Verjamem, da bo ta pravica slej ko prej dosežena.
Je pa povedno ravnanje televizije, ki je za poreferendumsko Tarčo izbrala temo nasilja in nehumanega ravnanja s starostniki v domovih za ostarele. Izbira tem ni bila slučajna, saj se je za dogajanje že dolgo vedelo. In ta Tarča je ves čas namigovala in dala gledalcem vedeti, da je trenutno na oblasti Golobova vlada. Ki trenutno posluša očitke, da še ni začela izvajati dolgotrajne oskrbe. Pa mi povejte, katera vlada se je doslej lotila tega problema. Veliko je še neznank. Denar, ki so ga ljudje že vplačali, pa tudi ni izpuhtel. Za zagon bodo potrebna znatna sredstva in ta denar bo še kako dobrodošel. Vladi pa svetujem, da naj tistim upokojencem, ki so se nastanili v hrvaških domovih, omogoči, da z denarjem, ki ga plačujejo mesečno, lahko poravnajo del oskrbe v teh domovih. Najti morajo način, da se bodo izenačili z oskrbovanci v slovenskih domovih.
Organizatorjem referenduma bi položil na srce, da bi morali o svetosti življenja spregovoriti, ko so videli genocid nad Palestinci in poslušali evropske politike, ki brezobzirno zahtevajo sredstva za podaljševanje vojne v Ukrajini. Tam se ubija tudi z našo pomočjo. Kje je tu vest?
Franc Škerget, Sv. Primož na Pohorju
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
