Seveda so ogroženi, saj so del kulturno-jezikovnega bojišča, na katerem zmagujejo večji, močnejši in bolj brezobzirni. Vsako leto na tem bojišču umre ali zaradi brezbrižnosti izgine okoli trideset jezikov od skupno okrog šest tisoč. Kulturno-jezikovni imperializem, kolonializem, diskriminacija in okupacija so še vedno del našega življenja. Rušenje mednarodnih organizacij, kakršne so Organizacija združenih narodov in druge, se nadaljuje. Kmalu bo najbrž na vrsti tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki izrecno navaja človekovo pravico do maternega jezika.
Ker sem o tem že večkrat pisal, bom tokrat samo ponovil: dokler ne bomo sprejeli rešitve, ki bo zagotovila ohranitev maternih jezikov na eni strani ter možnost enakopravnega sporazumevanja na drugi strani, se bo umiranje in izumiranje jezikov nadaljevalo. Rešitev je znana - mednarodni jezik kot drugi jezik za vsakogar. Vendar politiki zaradi lastnih interesov ali podrejenosti tujim interesom temu nasprotujejo. Veliki narodi pa na bojišču še naprej zmagujejo ter uničujejo kulture in jezike manjših narodov.
Lep primer tega stanja imamo sedaj v Evropi. Velesile, kot so Amerika, Rusija in Kitajska, imajo poleg drugega tudi svoj jezik. Evropa tega nima in zato uporablja kolonialno angleščino. Če želi postati neodvisna, samostojna in enotna, bo morala poiskati svoj skupni jezik. Evropski politiki se še vedno hvalijo s kupovanjem orožja, katerega končni cilj poznamo. Če poleg tega ne bodo sposobni oblikovati evropske zavesti in identitete, kar pomeni ohranitev maternih jezikov ter skupni jezik za enakopravno sporazumevanje, bodo tlakovali pot v evropsko pogubo.
Slovenija je del Evrope in deli njeno usodo. Zaradi majhnosti bi morala še posebej paziti na svojo kulturno-jezikovno identiteto. Ima zgodovinske izkušnje s podrejenostjo francoščini, nemščini, ruščini in srbohrvaščini. Kljub temu sedaj s prisilnim poukom angleščine za vse otroke, od prvega razreda dalje, ogroža svojo identiteto. Politiki, predvsem pa ustanove, kot so Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za kulturo (!), SAZU, Društvo pisateljev, Društvo slovenistov (!) itd., prevzemajo zgodovinsko odgovornost.
Tekma s časom za oblikovanje evropske (in naše) zavesti ter identitete se nadaljuje. To je tekma za ohranitev maternih jezikov ter iskanje skupnega drugega jezika, ali pa se bo nadaljevala kolonialna nadvlada angleščine. Danes lahko v teh prizadevanjih še sodelujemo, jutri bo, ob vseh vrtoglavih spremembah, najbrž že prepozno!
Janez Zadravec Klugler, Maribor
Pojasnilo uredništva
V rubriki Pisma bralcev lahko v času pred parlamentarnimi volitvami poleg drugih tem objavljamo tudi vaše prispevke h konstruktivni debati o prihodnosti Slovenije v Evropi in svetu, ne bo pa prostora za predvolilno propagando, agitacijo in neposredno nagovarjanje volilcev.
