Namen cepljenja je priprava organizma na obrambo ob morebitni okužbi. V srednjem veku so alkemijo zasukali v alkimijo, ker so poizkušali iz navadnih kovin ali kamnin pridobivati zlato. Danes pa z biotehniko skušamo doseči za človeka boljše in daljše življenje. To pa vpliva tudi na politiko: zdravje naroda, stabilno zdravstvo in varnost. Ti pojmi pa se lahko uporabijo tudi za nadziranje ljudi. Vsakdo je edinstven, toda graditi je treba tudi kolektivno dobro. Cepljenje proti covidu-19 so farmacevtska podjetja skupaj s politiki sprejela strogo zaupno, skrivoma, saj naj bi šlo za skorajda čarobno rešitev naših težav.
V drugi polovici 20. stoletja je bilo v industrijskih deželah opaziti dve čudni nasprotji: na eni strani so izginjale, oziroma so bile odpravljene, nevarne infekcijske bolezni (koze, mumps, ošpice, tuberkuloza). Po drugi strani pa je bilo vse več drugih zdravstvenih težav - nove bolezni, multipla skleroza, nahodi, Crohnova bolezen, diabetes tipa 1 in astme. Vse te so v prejšnjem stoletju narasle za do 300-odstotno. Hudo je spoznanje, da je alergij in avtoimunih obolenj več, kjer je prirast prebivalstva večji ter bolj ko je dežela industrijsko razvita in bogatejša (Philipp Dettmer, Immune, Random House 2021).
Leta 1975 je teolog in psiholog Ivan Ilić v knjigi Samoomejevanje ugotavljal: "Poskušali smo, da bi stroj delal za človeka, človeka pa vzgojiti za delo s strojem, vendar je poskus spodletel. Hipoteza poskusov po vsem svetu je bila, da je treba sužnja nadomestiti z motorjem. Toda več kot očitno je, da orodje, ki se uporablja v ta namen, človeka spreminja v svojega sužnja."
Pred nekaj leti so raziskovalci med plemeni staroselcev, ki živijo izolirani v džungli, odkrili, da je v njihovi flori izredna pestrost mikrobov, kakršne še niso prepoznali v človeškem črevesju. Nesporno je, da se tudi mikrobiom spreminja ob različnih obolenjih. Prave medsebojne zveze še niso pojasnjene. Ne vemo niti, kaj je prvi korak in kaj naslednji – obolenje ali sprememba mikrobioma. Podobno kot se sprašujemo, ali je bila prej kokoš ali jajce.
Dokler ne bomo bolje razumeli obnašanja naših bakterij, ne moremo zaključiti, kako nastanejo določena obolenja. Mikrobiom bi morali obravnavati kot poseben organ, katerega zgradba, sestava in delovanje bistveno prispevajo k človekovemu zdravju. Test mikrobioma bo postal standard kot razumevanje krvne slike. Da pa dosežemo to točko, bo potrebnih še veliko raziskav in časa.
Ljudem moramo pojasniti, kaj pomeni imunski sistem, kako ga pridobimo in krepimo. Zavedati se moramo pomena sožitja z mikroorganizmi, saj brez njih življenje zunaj ali znotraj naših teles ni mogoče. Čredna imunost, cepljenje in razkuževanje so izjemni dosežki, zelo učinkovita orodja. Če z njimi pretiravamo, pa hitro postanejo orožja, ki so uperjena v nas. Farmacevtska industrija najlažje služi, če smo prepričani, da gre za boj, saj proizvodnja "bojnih sredstev" tvori dobiček.
Oblast je biotehnologiji na široko odprla vrata v naše življenje in s tem hkrati omogočila nove razsežnosti nadzora. Saj se spominjamo ukrepov v času covida-19 in kako so testiranja in cepljenja pustila temno senco. Ko politiki in mediji trobijo o idealizirani tehnologiji, ki jo je razvila farmacevtska panoga, gre tudi za milijardne dobičke. Nekdanji podpredsednik Pfizerja je cepljenje proti covidu-19 zavračal: "Še nikoli nisem slišal večje neumnosti. Ljudi brez bolezenskih tveganj ne cepimo. Prav tako ne načrtujemo cepljenja milijonov ljudi s cepivom, ki ni bilo prej temeljito preizkušeno na ljudeh." Upravičeno smo skeptični, ko se pogovarjamo o cepljenju proti covidu-19, še posebno ker se je proizvajalec BioNTech/Pfizer pogodil z državo, da podjetje ali njegovi zunanji sodelavci ne prevzema odškodninskih odgovornosti, celo sodnih in odvetniških stroškov ne. Nihče ne prevzema odgovornosti, ne za posameznika in ne za družbo.
Več o povezavi med precepljenostjo in posledično umrljivostjo v Evropi in ZDA lahko preberemo v Etika cepljenja, Gunnar Kaiser, KUD Logos, 2022; str. 32.
V družbi smo razdvojeni, vsakdo ima svoj prav. Smo v stanju, da celo o dejstvih ne razpravljamo. Človek, ki ceni avtonomijo, samostojnost in svobodo, se ne bo pustil prepričati, če mu podatki ne kažejo, da bi bila korist večja od škode, ki je nastala po uvedbi nove tehnologije cepljenja. Ko nas empirična izkušnja prepriča, je to samo dobrodošel pripomoček za bodoče odločitve in ravnanja.
Lovro Dermota, Maribor
Pojasnilo uredništva
V rubriki Pisma bralcev lahko v času pred parlamentarnimi volitvami poleg drugih tem objavljamo tudi vaše prispevke h konstruktivni debati o prihodnosti Slovenije v Evropi in svetu, ne bo pa prostora za predvolilno propagando, agitacijo in neposredno nagovarjanje volilcev.
