V soboto, 27. septembra, točno ob 12. uri, smo več ali manj uspešno poizkusili SI-ALARM. Ena gospa je priznala, da se je nekoliko prestrašila. Pač ni tako natančno sledila napovedim, ki so že nekaj časa krožile v medijih, da se bo to zgodilo, in jo je alarm presenetil ter vznemiril. Ker je eden od operaterjev - A1 - zatajil in torej vsi mobilniki ob 12. uri niso zapiskali in vibrirali, bodo vajo, vedi kdaj, ponovili, a nas bodo nanjo znova pripravili. Kaj pa, če nas SI-ALARM preseneti, ponoči ali čez dan doma, ali v službi, ali na kaki poti? In vremenske napovedi so lepe, obetavne ter nobenega potresa nismo začutili? Na kaj bomo pomislili najprej? Jaz osebno na to, da se je začelo. Kaj? Jah, po Doomsday Clocku zadnjih 10-15 sekund do konca. "Pa ne pretiravaj," mi boste mnogi odgovorili, "kaj paničariš, sprožilo se je po vsej verjetnosti pomotoma …" Bomo pa vsi takoj vključili TV ali radio, da bi izvedeli za razlog nenapovedanega SOS-a.
Gospe in gospodje, tako kot nam podnebje servira temperaturne rekorde in vse bolj ekstremne vremenske izbruhe, enako vojna v Ukrajini in vse bolj neposredna vpletenost Zahoda in zlasti Evrope v njej eskalirata dan za dnem v situacije, ki nas oddaljujejo od rešitve konflikta in bližajo morda usodnemu incidentu. Nato grozi, da bo sestrelil vsako rusko letalo, ki bo vstopilo v zračni prostor katerekoli članice zavezništva. Moskva odgovarja, da bo to razumljeno kot vojno dejanje in da bo odgovor takojšen in silovit. Nevarnost tiči v tem, da so meje zračnih koridorjev mnogokrat ne povsem oziroma do potankosti razvidne v instrumentih pilotske kabine, da slednji včasih odpovedo in da se prekoračitve mej dogajajo. Praviloma se vse reši tako, da je prekoračitelj opozorjen in pozvan, naj se vrne v svoje nebo. V bolj skrajnem primeru je letalo zaseženo in pospremljeno na gostujoči pristan. Govorimo a letalnikih s posadkami, o bombnikih, lovcih, izvidniških letalih itd.
A za zdaj smo pri dronih, ki jih Evropa že videva povsod na svojem nebu. Doma imam dva manjša, s kamero, ki lahko preletita celotno vas in bi bila vidna celo iz deset kilometrov oddaljenega mesta, če bi z utripajočimi lučmi letela ponoči. Ob taki dronohisteriji se ju ne upam uporabiti niti za pregled domače strehe, da bi preveril, ali je zadnja nevihta kaj poškodovala ali premaknila sončne kolektorje.
Začelo se je s skupino teh brezpilotnikov na poljskem nebu. Bili so pripisani Rusiji, ki naj bi z njimi preverjala odzivni čas Nata pred tovrstnimi vdori. Kak teden kasneje je italijanska obveščevalna služba razkrila, da so bili droni res ruski, a so jih nad Poljsko preusmerili Ukrajinci z motenjem GPS-signala. Eden naj bi bil celo zadel neko stanovanjsko hišo, na katero pa je bila padla ukrajinska protizračna raketa. Za ta incident je Moskva takoj zavrnila vsakršno odgovornost in povabila Varšavo k pogovorom in skupni preiskavi. A odziva ni bilo. Zakaj? Z Rusijo se Evropa od začetka vojne več ne pogovarja, razen če se z njo Trump in hoče biti zraven. Neposrednega dialoga noče, pa čeprav je ta prvi pogoj vsakršnih pogajanj, ki naj bi vodila k prekinitvi spopadov. In ker stikov ni, Putin sporoča, da jim ne preostane drugega kot nadaljevati "posebno operacijo" na vse bolj krut način.
Pa se sprašujem, ali se bo kdo v Bruslju ali vsaj pri nas doma, pri čemer pomislim predvsem na predsednico republike, na premiera, na zunanjo ministrico, zbudil in sledil temu, kar državnemu vrhu tu pa tam sporoča dr. Danilo Türk: da brez dialoga, samo s sankcijami in demoniziranjem Rusov, ne bo šlo. Glas modrosti in razuma bivšega predsednika države, svetovalca za politične zadeve generalnega sekretarja OZN, ko je bil na tem položaju Kofi Anan, ter predavatelja mednarodnega prava in diplomatskih veščin po vsem svetu, s katerim soglašamo mirovniki, med nami mnoga znana in cenjena imena iz akademskega, znanstvenega, ekonomskega, diplomatskega in kulturnega sveta. Sledimo razumu, odprimo dialog z Moskvo, dokler je še čas! Da ne bo kak preživeli zgodovinar jutri zapisal, da se je človeštvo pokončalo, ker se ni hotelo pogovarjati.
Tika taka, gospe in gospodje. Vsak trenutek se lahko zgodi najhujše. Bojna letala Nata so v zraku. Ruska tudi, doma pa resignirano ugotavljamo, da imamo zaklonišča za le 40 tisoč oseb.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
