Vladna ekipa je prve štiri mesece navzven delovala enotno, česar smo bili vajeni že pri prejšnji vladi Janeza Janše. Ob tem se je v zadnjem času veliko ukvarjala predvsem z referendumi, pri čemer je tri posvetovalne referendume prek poslancev koalicije predlagala sama. V tem kontekstu bi izpostavil, da bo prav visoka podpora referendumskemu vprašanju o socialni pomoči velik izziv za doslej ne preveč vidno ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič. Tako visoka javna podpora temu vprašanju namreč zahteva tudi njegovo ustrezno ureditev. Zna se zgoditi, da bo to težje storiti, kot je bilo postaviti referendumsko vprašanje.
Od vlade, ki je Golobovo vlado ostro kritizirala zaradi pretirane javne porabe, bi pričakoval, da bo njeno rast omejila. Namesto tega je finančni minister Andrej Šircelj za prihodnje leto predlagal rekordnih 19,4 milijarde evrov odhodkov, kar je 6,9 odstotka več od že sprejetega proračuna za leto 2027. Vladna ekipa torej ni uspela niti ohraniti že sprejete ravni proračunskih odhodkov, s čimer je odprla vprašanje, ali je sposobna uresničevati svoje ključne predvolilne obljube.
Med ministrsko ekipo od samega začetka zelo izstopa minister za infrastrukturo in energetiko ter podpredsednik vlade Jernej Vrtovec. Še preden se je oblikovala vlada, je bil eden glavnih pobudnikov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki bo decembra predmet referendumskega odločanja. Že kot kandidat za ministra je na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom obljubil nočna dela na avtocestah in izpeljavo nekaterih velikih infrastrukturnih projektov. Nekaj dni po nastopu mandata je sklical novinarje in se pred kamerami pojavil med nočnimi deli na enem od gradbišč na avtocestah. Manj prepričljiv pa je bil pri pojasnjevanju 17-milijonskega aneksa, ki ga je 2TDK podpisal s konzorcijem pod vodstvom SŽ-ŽGP. Po razkritjih portala Info360 aneks ureja tudi podaljšanje rokov in povračilo stroškov zaradi spremenjenih okoliščin pri gradnji odsekov, ki jih izvaja konzorcij pod vodstvom Kolektorja CPG Stojana Petriča, medtem ko sta 2TDK in ministrstvo javnosti aneks pojasnjevala predvsem z inflacijo. To odpira vprašanja, ali in koliko tendenciozni nastopi ministra stanejo davkoplačevalce. Po drugi strani pa je res tudi to, da so bila glavna dela med Slovenskimi Konjicami in Dramljami predčasno končana. Glede na njegovo idejo o posvetovalnem referendumu o burkah (ki se verjetno ne bo uresničila) se zdi, da je po ideološki plati Vrtovec retoriko NSi zelo približal retoriki največje vladne stranke.
Največji kontrast med ministri te vlade vidim v primerjavi med ministrom za izobraževanje, znanost in mladino Borutom Rončevićem in ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniko Kirbiš Rojs. Prvi predvsem odpira in poglablja polemike na družbenih omrežjih, pri čemer daje vtis, da ga lastna samopromocija in kulturni boj zanimata bolj kot dejanske (nujno potrebne) spremembe v šolstvu. Pri ministrici Kirbiš Rojs, ki se medijsko manj izpostavlja, pa so rezultati že vidni, saj se je zelo povečala učinkovitost črpanja evropskih kohezijskih sredstev in je Slovenija po podatkih ministrstva na evropski lestvici napredovala s 25. na 19. mesto.
