Pasti demografskega sklada: Bo upravljanje državnega premoženja po novem manj pod vplivom politike ali bolj?

Timotej Milanov Timotej Milanov
11.07.2026 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Javni izdatki za pokojnine se bodo povečali z 9,8 odstotka BDP v letu 2022 na najvišjo raven 12,8 odstotka BDP v letu 2057, opozarjajo predlagatelji zakona. 
Javni izdatki za pokojnine se bodo povečali z 9,8 odstotka BDP v letu 2022 na najvišjo raven 12,8 odstotka BDP v letu 2057, opozarjajo predlagatelji zakona. 
Andrej Petelinšek
Samo preoblikovanje načina upravljanja ne pomeni dodatnih virov financiranja, opozarja dr. Bogomir Kovač. Je predvideno financiranje pokojninskega sistema preko sklada smiselno?

V nadaljevanju preberite:

- Zakaj so nekateri ekonomisti skeptični do tega, da predlagane rešitve pomenijo manj političnega vpliva na upravljanje državnega premoženja?

- Kaj o tem, da bo v prihodnje s pomočjo sklada financiran pokojninski sistem, meni dr. Igor Masten?

- Koliko denarja bo sklad letno moral nakazati ZPIZ?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta