Minister za finance Klemen Boštjančič je v DZ pojasnil, da predlog zakona, ki je v obravnavi po nujnem postopku, ureja tri vsebine. Zimski regres oz. obvezna božičnica bo po predlogu določena v višini polovice minimalne plače, za letos bo znašala 639 evrov ter bo neobdavčena (skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače) in neoprispevčena. V primeru nelikvidnosti podjetja bo za izplačilo v celoti časa do konca marca.
Ker pokojninska reforma zaradi sproženega referendumskega postopka še ni bila objavljena v uradnem listu, predlog zakona ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. V višini 150 evrov bo prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan do 19. decembra.
Predlagana prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov prihodkovni pogoj za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov. Predlaga se tudi zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120.000 evrov, za popoldanca na 50.000 evrov in za ostale zavezance na 85.000 evrov.
"Zimski regres in zimski dodatek pomenita, da se konec leta v Sloveniji ne meri le v prihodkih in bilancah, ampak tudi v ljudeh, v tistih, ki skrbijo, ki zdravijo, učijo, ustvarjajo, gradijo in pomagajo drugim," je podporo predlogu zakona v predstavitvi stališč poslanskih skupin utemeljil Soniboj Knežak (SD).
Levica: Namen je delavcem olajšati življenje
Predlagan zimski regres ni božičnica, je ne nadomešča in ne dopolnjuje, "saj njegov namen ni nagrajevanje zaposlenih, temveč delavcem olajšati življenje", pa je dejal Milan Jakopovič (Levica). Zimski regres si zato velja razlagati kot dopolnitev obstoječega regresa za letni dopust, je pozval. So pa v Levici zadržani do sprememb v zvezi z normiranci, saj da se je ta sistem izrodil in omogoča "obdavčitev na ravni davčne oaze".
Tine Novak je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev opozoril, da tak zakon "po pristopu tri v ena", "zmanjšuje preglednost, otežuje razpravo in ljudi, na katere se te rešitve nanašajo, pušča v precejšnji negotovosti". "Božičnica bi morala biti rezultat razbremenjenih plač, zimski dodatek most, ne stalna improvizacija, reforma normirancev pa operacija s skalpelom, ne s kladivom in ne vsako leto znova," je podčrtal.
Predlog zakona medtem trdno podpirajo v Svobodi. Kot je povedala Andreja Kert, se bo Slovenija z zimskim regresom postavila ob bok državam, v katerih imajo tovrstni ukrepi že dolgo tradicijo, v zvezi s predlaganimi spremembami na področju normirancev pa je ocenila, da naslavljajo anomalije v obstoječem sistemu in zmanjševanje sive ekonomije.
SDS: Različna standarda za javni in zasebni sektor
Rado Gladek (SDS) je menil, da bo imela božičnica hude posledice za 30 odstotkov podjetij v rdečih številkah, in za javne finance, saj sredstva zanjo niso zagotovljena. "Standard za javni sektor je, da če ni denarja, se zadolžimo, za gospodarstvo pa, da če ni denarja, vseeno izplačajte," je ponazoril in dodal, da bodo poslanci SDS božičnico donirali v dobrodelne namene. Spomnil je še, da se v sistem normirancev posega že tretjič v zadnjih letih, "kar ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje".
NSi: Obvezna božičnica je Golobova slaščica
Predlagana obvezna božičnica je slaščica iz slaščičarskega butika premierja Roberta Goloba, pa je bil oster Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da je Golob obvezni božičnici še leta 2022 nasprotoval, pa tudi, da je koalicija razveljavila zakon o dohodnini. "Vsakemu zaposlenemu v tej državi ste s tem v treh letih vzeli že tri božičnice," je očital vladi. Oponesel ji je tudi mačehovski odnos do normirancev: "Tri leta ste to skupino ljudi, 88.000 jih je, tepli, tolkli, zatirali, omejevali," je navrgel.
V NSi so sicer vložili predlog dopolnila, da država povrne sredstva za božičnico tudi izvajalcem socialnovarstvenih programov, izvajalcem storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, humanitarnim organizacijam, zasebnim vzgojno-izobraževalnim zavodom z javno veljavnimi programi vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter prostovoljnim gasilskim društvom in zvezam. Koalicija temu nasprotuje.
V razpravi se je oglasil tudi minister za delo Luka Mesec. Zavrnil je očitke opozicije, da vlada zatira gospodarstvo in poudaril, da je imelo to v zadnjih letih zelo visoke dobičke, tudi rekordne. Božičnica bo prispevala h kupni moči, je prepričan.
