
Potem ko smo v včerajšnjem članku problematizirali parkiranje službenega vozila urgentnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor, ki ga je voznik parkiral na površino, namenjeno nosečnicam in staršem z majhnimi otroki, čeprav so bila le nekaj metrov stran prosta "običajna" parkirna mesta, smo v uredništvo dobili odziv reševalca Žana Pignarja. Ta je pojasnil, da je tovrstna praksa upravičena iz več razlogov.
"To ni običajno službeno vozilo. Gre za vozilo urgentnega zdravnika - VUZ, torej namensko intervencijsko vozilo nujne medicinske pomoči," je uvodoma razložil Pignar: "Ministrstvo za zdravje VUZ opredeljuje kot novo mobilno enoto, uvedeno v sistem nujne medicinske pomoči, namenjeno hitrejšemu, bolj fleksibilnemu in strokovno ciljanemu posredovanju pri nujnih zdravstvenih stanjih. VUZ ima vso potrebno medicinsko opremo in zdravila za izvajanje tudi najzahtevnejših medicinskih intervencij. Zdravstveni dispečer ga aktivira, kadar je na kraju dogodka potrebna prisotnost urgentnega zdravnika."
Kot dodaja, takšno vozilo nujne medicinske pomoči (NMP) mora biti v vsakem trenutku dostopno ekipi, pripravljeni na takojšen izvoz. In tu pridemo do bistva, zakaj se je zdravnik parkiral bližje vhodu, na namenska mesta za mlade starše, čeprav so bila nekaj metrov stran na voljo "običajna" parkirna mesta: "Pri intervencijah najvišjih prioritet je odzivni čas ključnega pomena. Vsaka nepotrebna razdalja do vozila, vsako zamujanje in vsaka ovira lahko pomeni razliko med pravočasno oskrbo in tragičnim izidom."
Pri tem Pignar strogo ločuje med omenjenimi parkirnimi prostori za starše in denimo prostori za invalide - prvi so opredeljeni le pod internimi pravili trgovca, druga opredeljuje zakonodaja -, zato poudarja, da parkiranje službenega vozila na prvih ni enako kot parkiranje an drugih: "Dodatno poudarjam, da t. i. 'parkirna mesta za starše' po veljavni cestnoprometni zakonodaji niso primerljiva s parkirnimi mesti za invalide. Zakon o pravilih cestnega prometa v 67. členu izrecno ureja parkiranje na označenih parkirnih mestih za invalide in pogoje uporabe parkirne karte. Takšna zakonska ureditev ne pomeni, da je vsaka komercialna ali interna oznaka trgovca, na primer 'za starše', enakovredna zakonsko varovanemu parkirnemu mestu za invalide."

Čeprav je torej zasedanje parkirnih mest za starše bolj gesta (ne)vljudnosti in se po zakonodaji ne kaznuje, Pignar priznava, da to seveda ne pomeni, da je treba takšna mesta namenoma zasedati brez razloga: "Pomeni pa, da je treba jasno razumeti kontekst. V konkretnem primeru je kontekst očiten: gre za vozilo urgentnega zdravnika, označeno kot NMP, namenjeno nujnim intervencijam. Takšno vozilo mora biti parkirano tako, da je hitro dostopno, pregledno in operativno uporabno."
Kot zaključi, reševalci pogosto delajo v 12-urnih turnusih, zdravniki pa v 24-urnih dežurstvih: "Tudi med takšnim delom so ljudje. Imajo pravico kupiti hrano, iti po osnovne potrebščine ali opraviti kratek nujen postanek. Ob tem pa še vedno ostajajo v službi in so operativni! To je ključno. Nujna intervencija se lahko sproži kadarkoli: ko je ekipa v prostorih reševalne postaje, v urgentnem centru, v menzi, pred trgovino ali med malico. Pri aktivaciji je treba izvoziti takoj, ne glede na to, kje se ekipa v tistem trenutku nahaja. Zato je bližina in dostopnost vozila urgentnega zdravnika operativna nuja, ne privilegij."






