Iz pisma, pod katero je podpisana Majda Ferletič za Društvo izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Maribor, je razvidno, da so poslanci Državnega zbora sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Nadalje je razvidno, da je vse presenetilo in razveselilo, da je bil Zakon po 30 letih obravnave v parlamentu končno sprejet.
Zakon, ki je bil sprejet, nima nič skupnega s povračilom dejanske škode, povzročene med drugo svetovno vojno, kajti državljani, ki so utrpeli škodo, so si morali pridobiti sklepe o nastali materialni škodi po stanju ocen, na podlagi uredbe državne komisije za vojno škodo. Vsled tega ni razumljivo, kakšno zvezo imata premoženjska vojna škoda in darilo države nekaterim žrtvam vojnega nasilja brez kakršnih koli dokazil. Tudi zakonodajnopravna služba DZ je ugotovila, da je zakon diskriminatoren in da kot tak krši ustavo.
Prav tako je Združenje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne ugotovilo:
- da v ta predlog zakona ni vključena kategorija dejanskih materialnih oškodovancev z uradno priznanimi dokazili o škodi, povzročeni med drugo svetovno vojno.
- da s tem zakonom nikakor ni zaprto vprašanje poprave krivic, temveč povzroča nove s tem, da enim oškodovancem daje na račun drugih. Ta vlada se namreč ne zaveda, da vojna škoda ne zastara in da se prenaša po dednem pravu na naslednje rodove.
- po tem zakonu pa imajo pravico do vložitve zahtevka za odškodnino samo živeči oškodovanci, brez prenosa na naslednje rodove, kajti vojna škoda temelji na dokazilih in ni nekaj, kar bi se lahko kar po domače vračalo brez dokazil in vsem enako.
Gre za zlorabo in za grobo diskriminacijo pravih materialnih oškodovancev. Na to so vse poslance Državnega zbora opozorili iz Združenja materialnih oškodovancev druge svetovne vojne, predlagali in poslali amandmaje, da jih preučijo in vključijo v predlog zakona, vendar poslanci tega niso upoštevali.
Avtorica pisma nadalje ugotavlja, da je bil zakon po 30 letih končno sprejet. Zakon se je v parlamentu obravnaval v času Janševe vlade kot tako imenovani Šturmov zakon, ki ga je vložila Nova Slovenija. To ni bilo pred 30 leti, temveč aprila 2008, ko je bil pripravljen osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, vendar zakon ni bil sprejet, ker ni bilo politične volje.
Združenje materialnih oškodovancev je v materialu, poslanemu Državnemu zboru, tudi predlagalo, da bi bil že skrajni čas, da se zakon o povračilu materialne vojne škode sprejme in izvede vračilo odškodnine glede na povzročeno vojno škodo po "Šturmovem zakonu" z verodostojnimi dokazili. Edino na ta način bi se država lahko pravično oddolžila vsem oškodovancem in poslanci vseh barv bi dokazali, da si s sprejemanjem zakona ne kupujejo političnih točk. In edino na ta način bi lahko zaprli še zadnje veliko odprto vprašanje poprave krivic iz zgodovine naše države in se izognili ustavni presoji.
Predvsem sva se bili primorani oglasiti v imenu očeta, žal že pokojnega, ki je utrpel ogromno vojno škodo. Odvzeto premoženje je bilo ocenjeno na 734.440 takratnih dinarjev. Škoda, ki je bila povzročena na nepremičninah, je bila ocenjena na 230.000 dinarjev. Brežiški nemški odvetnik mu je pobral vse spise in izterjal njegov zaslužek, ki je znašal takrat 300.000 dinarjev, pobral mu je vse strokovne knjige, vredne takrat najmanj 30.000 dinarjev, in slovensko literaturo, vezano v platno. Grozote, ki jih je prestajal oče skupaj z družino, so bile nepopisne.
Nekdanji minister dr. Lovro Šturm je na pobudo takratne varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik v sodelovanju z Janševo vlado v tej zadevi, da se vsaj delno popravijo takšne in podobne krivice, pripravil zakonodajo, ta pa je z menjavo vlade ostala "v temi".
Apelirava na Združenje materialnih oškodovancev druge svetovne vojne:
- da odreagirajo na sprejetje omenjenega zakona, ki kot tak krši ustavo,
- da odreagirajo, ker kljub poslanim amandmajem v Državni zbor poslanci niso upoštevali skrbno pripravljenega gradiva in ga vključili v posamezne člene zakona,
- da v okviru svojih pristojnosti obvestijo KPK in Ustavno sodišče.
Vse oškodovance z verodostojnimi dokazili, še živeče oziroma njihove dediče, pa pozivamo, da stopijo v stik z Združenjem materialnih oškodovancev druge svetovne vojne s sedežem v Ljubljani, na Šmartinski cesti 10.
Albina Mavrič, Ruše, Anita Vrenčur, Lovrenc na Pohorju
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
