(PREJELI SMO) Poziv izgnancem, naj vložijo zahtevek za nadomestilo

DR
14.10.2025 06:00

Rok za vložitev zahtevka je šest mesecev, torej do 9. 2. 2026.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
8. junij 2002, Maribor - Osrednja prireditev ob dnevu izgnancev. Odkritje spomenika izgnancem. Odkrili so ga župan Boris Sovič, dr. Vlado Dimovski (minister za delo, družino in socialne zadeve) in Ivica Žnidaršič (predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945). 
Igor Napast

Pozdravljeni, še živi jekleni izgnanci v času 1941-1945. Poslanci Državnega zbora so sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Odškodnina v višini 8000 evrov bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem tromesečju prihodnjih štirih let. Zahtevek je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (štev. 56/2025) objavljen 25. 7. 2025 in velja od 9. 8. 2025.

Člani odborov Krajevnih organizacij Društva izgnancev v Mariboru smo se z vso vnemo lotili obvestiti naše člane in jim poslali vloge. Do poplačila so po Zakonu upravičeni vsi tisti, ki imajo urejen/priznan status žrtve skladno z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, in sicer: izgnanec, interniranec, taboriščnik, ukradeni otrok in begunec - pregnanec.

Rok za vložitev zahtevka je šest mesecev, torej do 9. 2. 2026.

Obrazec za vloge za odškodnino dobite na upravni enoti, na kateri so vam izdali odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja oziroma kjer imate prijavljeno sedanje stalno prebivališče, in ga oddajte čim prej.

Prijetno nas je vse presenetilo in razveselilo, da je bil Zakon po 30 letih obravnave v parlamentu končno sprejet.

Na veličastni proslavi ob 80. obletnici vrnitve izgnancev v domovino v Rajhenburgu je predsednik Vlade RS dr. Robert Golob v govoru posebno pozdravil spoštovano predsednico društva Ivico Žnidaršič in dodal, da brez njenega več desetletij trajajočega spominjanja, opominjanja in trdega dela danes ne bi bili tukaj in najverjetneje bi se to dejanje zaključilo brez epiloga. Velik poklon. Naslednje, da se ve, da se je Društvo izgnancev Slovenije močno borilo, da so pravice, ki jih imate, bile sprejete. Poudaril je tudi, da je tole društvo po 30 letih nastalo tam nekje na "pušelcu Dolenjske", na Bučki, kjer je dom g. Ivice Žnidaršič.

Od tam pa do sem, pa Rajhenburg, pa nemška taborišča, pa izgoni po vsej Jugoslaviji, pa parlament, pa toliko knjižnih del, da bi jih lahko po dolžini primerjali z opusom pisatelja Miška Kranjca. Vsako leto je nastala knjiga o izgnanstvu, pa zraven še kakšen zbornik, pa še kakšna knjiga o mednarodnem odboru. Brez teh del bi ta zgodba zagotovo odšla v pozabo. Predlagal je tudi, da se Ivica Žnidaršič imenuje tudi za častno predsednico Društva izgnancev Slovenije. Iskrena ji hvala.

Majda Ferletič za Društvo izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Maribor

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta