Številne manjše stranke in liste, ki so sodelovale na državnozborskih volitvah, realno niti niso ciljale na 4 odstotke glasov oziroma vstop v parlament, temveč so - morda bi kdo porekel, da pod pretvezo demokracije - upale na zloglasni odstotek. S tem si po zakonu o političnih strankah pridobijo pravico do sredstev iz državnega proračuna. Če sta skupno listo predložili dve stranki, je meja 1,2 odstotka, če pa tri stranke, pa 1,5 odstotka.
Grgurevičeva napovedala spremembe
Takšno financiranje brez vstopa v parlament so si letos zagotovili Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča (3,05%), Piratska stranka Slovenije (2,36%) in Slovenska nacionalna stranka - SNS (2,24%). Da bi bilo treba takšno prakso spremeniti, je pred dnevi dejala mariborska poslanka iz Gibanja Svoboda Lena Grgurevič: "In še nekaj bom predlagala. Ukinitev denarne podpore strankam, ki po enem mandatu črpanja državnega denarja, kadar prejmejo nad 1% glasov, ne preidejo v parlament v naslednjem mandatu. Tako že leta žive na državne stroške Jelinčič pa Pirati, sedaj bo Prebilič ... Ni slabo, lep denar ... Posamezniki ali stranke, ki ne premorejo niti v najhujših časih toliko solidarnosti, da bi preprečili drobljenje glasov, ko je to nuja! Absolutno bom preštudirala zakonodajo tudi tozadevno. Svoboda je prišla v parlament brez državnega denarja."
Prav iz tega, da nista dosegla omenjenega praga financiranja, najbrž izhaja grenkoba nekdanjih poslancev Andreja Čuša (Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij, 0,45%) in Pavla Ruparja (Glas upokojencev Pavla Ruparja, 0,36%), ki sta svoj gnev po razočarajočih izzidih volitev izlila na družbenih omrežjih.
Za enakopraven boj z večjimi
A kako je sploh tovrstno financiranje urejeno? Kot navaja ministrstvo za notranje zadeve, so stranke, ki prebijejo omenjeni prag, upravičene do 10 odstotkov sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje strank, in to v enakih deležih, do preostalih 90% sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Za financiranje strank se sicer lahko nameni najmanj 0,0085% in največ 0,017% bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. "Taka delitev sredstev omogoča tudi majhnim, zunajparlamentarnim strankam enakopravnejši položaj pri konkurenčnem boju za volivce in izvajanju drugih dejavnosti ter povečuje resnost kandidiranja strank na volitvah," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.
Računsko sodišče nadzira porabo
Slednje dodaja, da stranke z denarjem ne morejo kar tako razmetavati vsepovprek, ampak so dolžne za preteklo poslovno leto izdelati letno poročilo, v katerem morajo podrobneje razkriti podatke o njihovih prihodkih in odhodkih ter posojilih. Letno poročilo mora stranka za namen javne objave in državne statistike do 31. marca tekočega leta predložiti Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Kot nadzornik nad poslovanjem političnih strank bdi računsko sodišče, ki je dolžno opraviti revizijo, če je stranka prejela sredstva v višini najmanj 100.000 evrov, revizijo poslovanja ostalih strank pa lahko opravi, če je izvedbo revizije predlagal organ, pristojen za preprečevanje korupcije, če so bile pri poslovanju ugotovljene nepravilnosti ali če računsko sodišče na podlagi lastnih zaznav oceni tveganja za morebitne nepravilnosti. Nadzor nad porabo proračunskih sredstev torej je, če pa bi bilo ves ta denar bolj smotrno porabiti za druge namene, pa ostaja vprašanje. Morda pa se po napovedih zgoraj omenjene poslanke res obetajo kakšne spremembe ...
