
Spoštovani!
Kot državljani in meščani Republike Slovenije izražamo globoko zaskrbljenost nad načinom, kako pristojne državne in lokalne institucije ravnajo s kulturno dediščino, ki po svojem pomenu presega osebne interese in bi morala pripadati celotni družbi. Kompleks Križanke je postal boleč primer sistemskega zanemarjanja, netransparentnega odločanja in podrejanja javnega dobrega škodljivim zasebnim interesom.
Civilno iniciativo in podpisnike tega pisma združuje prepričanje, da Plečnikove Križanke niso mrtva arhitekturna kulisa, temveč živ kulturni in družbeni organizem. Njihova vrednost se ne kaže zgolj v materialnem svetu, temveč v neprekinjenem prepletu prostora, ustvarjalnosti in medgeneracijskega prenosa znanja na posameznike, ki se v Križankah izobražujejo in oblikujejo že več desetletij. Med njimi je več kot 30 Prešernovih nagrajencev in mnogo prejemnikov različnih strokovnih nagrad ter še številni drugi pomembni soustvarjalci lokalnega in širšega umetniškega, pa tudi gospodarskega okolja.
Nedopustno je, da se tako pomembna ustanova prepušča propadanju. Nesprejemljivo je, da se z nujnimi vzdrževalnimi in konservatorskimi posegi že leta odlaša ali so pogoj zanje celo zaprti postopki in skriti dogovori. Skrbi nas zavedanje, da se skupna dediščina razprodaja za uresničevanje komercialnih, elitističnih in večini nedostopnih dogodkov.
Ob izkazanih namerah Festivala Ljubljana bomo kot državljani Republike Slovenije oškodovani za prost dostop v kulturni spomenik državnega pomena, hkrati pa obstaja nevarnost, da bo ta oskrunjen do tolikšne mere, da bo služil predvsem kot depo, garderobe in pisarne.
To je v popolnem nasprotju z vizijo Jožeta Plečnika, ki je Križanke prenovil kot prostor vzgoje in izobraževanja mladih ustvarjalcev, ki v sožitju z okolico soustvarjajo odprto kulturno središče mesta. Če se ta namen izgubi, ne gre več le za spremembo v rabi prostora, ampak za degradacijo kulturne, snovne in nesnovne dediščine.
V oči bode dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana za Festival Ljubljana v določenem trenutku sprožila pravdni postopek zoper Republiko Slovenijo zaradi solastniškega deleža v kompleksu Križank, ki ga Festival do tedaj dejansko ni uporabljal, nato pa je državi začela zaračunavati uporabnino oziroma najemnino za uporabo teh istih prostorov. Po nam znanih podatkih glede tega poteka postopek mediacije.
Tovrstni dogovori za zaprtimi vrati zbujajo skrb. Potekajo brez sodelovanja šole, strokovne javnosti in kulturnih deležnikov. Takšna netransparentnost krepi občutek, da se odloča mimo javnega interesa. Zgroženi smo, ker tako ravnanje kaže na načrtno zanikanje odgovornosti do javnosti in jasno zlorabo upravljavskih vzvodov za uresničevanje interesov, ki dolgoročno škodijo skupni zapuščini.
Zato od vas nedvoumno zahtevamo:
– da se aktivno vključite v reševanje problematike glede kompleksa Križanke;
– da nemudoma zagotovite izvedbo nujnih vzdrževalnih in konservatorskih del in sprejmete oziroma izvedete vse potrebne ukrepe za preprečitev nadaljnjega propadanja kompleksa Križanke;
– da jasno in zavezujoče Križankam opredelite status kulturnega spomenika v izključnem javnem interesu ter zagotovite trajno prisotnost vitalnega jedra Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot neločljivega dela nesnovne kulturne dediščine po zamisli Jožeta Plečnika;
– da nam, zainteresirani javnosti, transparentno predstavite stanje in omogočite vpogled v informacije javnega značaja, torej v vso dokumentacijo, pogodbe, sodne odločitve in dogovore, ki so povezani s preteklostjo in prihodnostjo kompleksa Križank, predvsem glede statusov mediacije in konservatorskega načrta.
Zaradi razjasnitve odprtih vprašanj prosimo za srečanje pristojnih s predstavniki naše iniciative do 20. januarja 2026.
Vsako zavlačevanje ali izmikanje jasnim odgovorom bomo razumeli kot zavestno opuščanje dolžnosti varovanja kulturne dediščine in kot neposredno odgovornost za nastajajočo nepopravljivo škodo. O situaciji v Križankah bomo podrobno obveščali javnost in uporabili vsa pravna sredstva, da preprečimo propadanje tega narodnega zaklada.
Križanke so več kot zidovi – so simbol kulturne identitete Ljubljane in Slovenije. Če bodo postale zaprt prostor z omejenim dostopom, bo to dolgoročna izguba za vse nas.
Ciril Horjak, akademski slikar, ilustrator in stripar, nekdanji dijak SŠOF
Arne Vehovar
prof. mag. Tadej Glažar, UL, Fakulteta za arhitekturo
prof. dr. Aleš Črnič
dr. Apolonija Šušteršič, dipl. inž. arh.
prof. dr. Peter Krečič
mag. Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica, nekdanja dijakinja SŠOF
Ana Zavadlav, akademska slikarka, ilustratorka, bivša dijakinja SŠOF
dr. Helena Motoh
doc. dr. Gašper Cerkovnik, nekdanji dijak SŠOF
doc. dr. Renata Novak Klemenčič, Filozofska fakulteta
prof. dr. Matej Klemenčič
mag. Daša Bole Kosmač, upokojena raziskovalka, nekdanja svetovalka Vlade oz. sekretarka na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
prof. dr. Tanja Oblak Črnič
izr. prof. dr. Franci Lazarini
izr. prof. dr. Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
Tone Stojko, EFIAP
dr. Maca Jogan, zasl. prof. UL
doc. dr. Miloš Kosec, FA UL
Jernej Rovšek, nekdanji namestnik varuhov človekovih pravic
dipl. obl. viz. kom. Kaja Bole Kosmač
dipl. film. snem. Jan Perovšek
Nada Bole
Iuna Ornik
Marina Mihelič Satler, upokojena akademska slikarka
in številni drugi
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.






