Od 0,3 do 0,6 odstotka dodatka za delovno dobo za vsako leto

Jelka Zupanič
03.12.2019 19:19

V zasebnem sektorju v večini kolektivnih pogodb dejavnosti velja še 0,5 odstotka dodatka za vsako leto delovne dobe, v slabi polovici so ga že spremenili v skupno delovno dobo, v delovno dobo pri zadnjem delodajalcu ali v kombinacijo obeh.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dodatki so določeni v 26 veljavnih kolektivnih pogodbah dejavnosti zasebnega sektorja.
Janko Rath

Priporočila Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za januarski dvig minimalne plače, ki naj bi v nekaterih podjetjih ublažila posledice opazne podražitve najnižjega, pri nas še zakonitega plačila za delo v polnem delovnem času, so minimalne plače preselila pod soj žarometov. Največja sindikalna centrala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) svari delavce pred nezakonitimi priporočili GZS. Ta se brani, da zakon podjetjem omogoča, da dodatke, tudi za delovno dobo, dogovorno vključijo v najnižjo osnovno plačo, in se ogreva za nov plačni model. Druge delodajalske organizacije dogajanje spremljajo molče, v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) se denimo z zborničnim priporočilom ne strinjajo.

Dodatek za delovno dobo v KP dejavnosti že različen

Vsi pa zelo dobro vedo, kako so dodatki določeni v 26 veljavnih kolektivnih pogodbah dejavnosti (KPD) zasebnega sektorja. Kmalu bo ena manj, saj se konec leta izteče veljavnost KP za obrt in podjetništvo. Največji dodatek k minimalni plači je dodatek za delovno dobo. K osnovni plači lahko primakne (najmanj) 20 odstotkov, saj po zakonu o delovnih razmerjih znaša 0,5 odstotka za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. V Večeru smo že pisali, da ZSSS posebej opozarja, da bi bilo nezakonito, če bi ta dodatek po priporočilu GZS podjetja kar sama prištela v osnovno plačo. O dodatku za delovno dobo se lahko namreč drugače kot določa zakon o delovnih razmerjih dogovorijo sindikati in delodajalci zgolj in edino v kolektivni pogodbi dejavnosti. "Podjetja si ne morejo sama določati dodatka za delovno dobo," je opozorila izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje.


Zdaj vabi za mizo GZS

Slab mesec pred dnevom D, ko bodo morali delodajalci zaposlenim k bruto minimalni plači 940 evrov prišteti dodatke za delovne pogoje, za delovno dobo ter delovno in poslovno uspešnost (dodatke za nočno, nedeljsko, praznično in nadurno delo k zdajšnji minimalni plači 887 evra bruto že prištevajo), so sindikati le dočakali trenutek, ko bi se o plačah dogovarjal še kdo. Zdaj je prevzela pobudo GZS, ki med delodajalci za svoje predloge novega plačnega modela nima pristašev. Sama tako sindikate vabi k nadaljevanju socialnega dialoga. "Menimo, da je uveljavitev zakona o minimalni plači prilika za novo, sodobno in kakovostno ureditev plačnih vsebin kolektivnih pogodb dejavnosti kot podlag za pogodbe o zaposlitvi. Tako je tudi mnenje nekaterih organizacij sindikatov, ki so same dale pobudo za ustrezne spremembe kolektivnih pogodb dejavnosti ali v teh procesih že aktivno sodelujejo," so prepričani v GZS.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta