Sanja Verovnik
Danes obeležujemo 50. obletnico uničujočih potresov leta 1976, ki so prizadeli Furlanijo in imeli hude posledice tudi v Sloveniji. Potres je v hipu porušil številna naselja, mnoge ljudi pustil brez domov ter za seboj pustil dolgotrajne socialne in gospodarske posledice. Ta obletnica je pomemben opomnik, da potresno tveganje ni zgolj zgodovinski spomin, temveč stalna naravna danost, s katero mora vsakdo pri upravljanju svojega premoženja odgovorno računati.
Potresi imajo med naravnimi tveganji posebno mesto, saj nastopijo nenadoma in brez opozorila ter lahko povzročijo obsežno škodo na stanovanjih, poslovnih objektih in infrastrukturi. Prav zato je zmanjševanje potresnega tveganja ključno že v fazi načrtovanja, gradnje in prenove objektov. Potresno odporna gradnja, dosledno upoštevanje gradbenih predpisov, uporaba ustreznih materialov ter premišljene statične sanacije starejših stavb lahko bistveno zmanjšajo obseg škode in tveganje za ljudi.
Pri potresih je potresno zavarovanje razmeroma redko ali pa zavarovalna kritja ne odražajo dejanske vrednosti premoženja
Novogradnje so varnejše, vendar ...
Da so novogradnje danes bistveno varnejše, opozarja gradbeni inženir dr. Roko Žarnić, obenem pa poudarja, da največjo ranljivost predstavljajo starejše stavbe, ki jih je težko in drago sistematično okrepiti.
"Napredek sta prinesla Evrokod 8 in razvoj inženirske prakse. Pripravlja se druga generacija standardov, ki bo po prehodnem obdobju postala obvezna po letu 2027, v Sloveniji pa od leta 2024 velja nova, natančnejša karta potresne nevarnosti," pojasnjuje.
Po njegovih besedah so objekti, zgrajeni ali celovito prenovljeni v zadnjih dvajsetih letih, praviloma odpornejši od starejših, zlasti tistih, zgrajenih pred letom 1964. "Največja težava ostaja financiranje: med bolj kritičnimi so večetažni zidani stanovanjski bloki v zasebni lasti, dodatna pozornost pa je potrebna tudi pri starejših gospodarskih in javnih objektih ter kritični infrastrukturi," opozarja.
Kljub temu tveganj tudi ob najboljši preventivi ni mogoče v celoti odpraviti, zato imajo pomembno vlogo tudi zavarovanja. Na žalost zadnje dostopne analize Agencije za zavarovalni nadzor kažejo, da je za primer potresa primerno zavarovanih le okoli 20 odstotkov, za primer poplav pa okoli 35 odstotkov slovenskih nepremičnin. Izkušnje iz potresa leta 1976 in drugih naravnih nesreč razkrivajo obstoj tako imenovane zavarovalne vrzeli - razlike med celotno nastalo škodo in delom, ki je dejansko krit z zavarovanji. To potrjujejo tudi aktualne analize posledic nedavnih naravnih nesreč.
Koliko vas bo stalo potresno zavarovanje?
Po pregledu zavarovalniških ponudb potresno zavarovanje v Sloveniji okvirno stane med 2,4 in 3 evre na kvadratni meter površine nepremičnine. Končna cena je odvisna od lokacije (potresne cone), starosti objekta in izbrane zavarovalne vsote. Letna premija za povprečno hišo se pogosto giblje okoli 100 evrov, pri čemer je zavarovanje praviloma vezano na požarno zavarovanje in vključuje odbitno franšizo.
Poleg zavarovanja tudi preventiva
Pri potresih je ta vrzel pogosto izrazita, saj je potresno zavarovanje razmeroma redko ali pa zavarovalna kritja ne odražajo dejanske vrednosti premoženja. Posledice nezadostne zavarovanosti najprej in najbolj neposredno prizadenejo posameznike, ki se po nesreči soočijo z izgubo premoženja in dolgoročno finančno negotovostjo.
Zavarovalna vrzel pa ni značilna le za potrese. V zadnjih letih se je izrazito pokazala tudi ob poplavah, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše in intenzivnejše. Pri poplavnem tveganju je poleg zavarovanj še posebej pomembna preventiva. Protipoplavni ukrepi, ustrezno umeščanje objektov v prostor, vzdrževanje vodotokov, prilagajanje rabe prostora in spoštovanje gradbenih pogojev lahko pomembno zmanjšajo verjetnost in obseg škode.
