Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Pred tem sta položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa sta se odpravila še k spomeniku žrtvam NOB-ja v gozdu Smrečje pri Turjaku, poroča MMC.
Mašo je ob dogodku daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. Ob priložnosti izpostavlja, da je tisto, kar ljudi vsako leto zbere pod Krenom ali pa kje drugod, sočutje. "Sočutje je plemenito čustvo, ki nas povezuje z vsemi trpečimi, ki pa nas tudi varuje pred hudobnimi in krutimi dejanji. Za tako sočutje v tistem času na teh krajih ni bilo mesta. Žal ga tudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa grobišča primerno urejena, kakor je to tukaj pod Krenom, in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu," poudarja. Upokojeni nadškof dodaja, da se različne politične skupine do teh dogodkov opredeljujejo z vidika svojih političnih koristi. "Nekatere ne naredijo potrebnih korakov, ker nočejo izgubiti določeno število volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande. Če ostanemo pri tem, ne bomo prišli daleč. Vsekakor pa to ne more biti naše stališče," je odločen. To je treba preseči, prav tako pa je naslednji korak, s katerim se bomo morali spopasti kot norod, odpuščanje, pravi.
Spominsko slovesnost je pripravila Nova Slovenska zveza. Tudi njen predsednik Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejenega dovolj, da se povojna grobišča primerno uredi, pobitim pa vrne dostojanstvo. Opozoril je, da so bili do zdaj mrliški listi izdani le za tiste posamezne žrtve, za katere so to zahtevali svojci, da država ni nikoli obsodila pobojev in da tudi nikoli ni ugotovila, da so bile žrtve ubite protipravno. Ocenil je, da bi morali kakor po vsaki vojni tudi po državljanski vojni skleniti mirovno pogodbo. Vlogo slednje bi po njegovi oceni imela obsodba komunistične revolucijo, katere "središče je Rog": "Z nepripoznanim in neobžalovanim zločinom komunistične revolucije država Slovenija namreč ne more živeti. Dlje ko poskuša problem odlagati, globlje drsimo," je dejal. Kot dober pa je označil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je omogočil obsežne raziskave in pokop posmrtnih ostankov.
Pred spominsko slovesnostjo je nekaj besed javnosti sporočil tudi predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Pravi, da neraziskane in zamolčane zgodbe iz naše polpretekle zgodovine bremenijo naš vsakdan in ne prispevajo k temu, da bi se o naši skupni poti pogovarjali iskreno, dobronamerno in v miru. Poudarja, da je zgodovina narodov zelo različna in včasih tudi zelo boleča. "A jo je vseeno treba sprejeti takšno kot je - resnično in brez olepšav. Rane preteklosti moramo zaceliti, mrtvim pa izkazati osnovno civilizacijsko spoštovanje, t. j., da jih dostojno pokopljemo. Prav spominska slovesnost za vse umrle v povojnih pobojih v Kočevskem rogu nas vsako leto opomni, kako mučna in težka je naša polpretekla zgodovina. A hkrati nas resnica osvobaja," poudarja Tonin.
