
V Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) so ob predstavitvi slike slovenskega zavarovalniškega trga v letu 2024 opozorili tudi na podzavarovanost za primere naravnih nesreč, kot so potresi in poplave: "Slovenija leži na enem izmed potresno najbolj ogroženih območij v Evropi. Smo celo bolj ogroženi kot sosednja Hrvaška, ki sta jo v zadnjih letih prizadela dva velika potresa. Po ocenah bi potres, primerljiv s tistim v hrvaški Petrinji, na stavbah v Sloveniji povzročil za okoli devet milijard evrov škode. Takšne škode država ne more pokriti, zato je pomembno, da se ljudje zavedajo tveganja v primeru potresa. V Sloveniji je pereča težava veliko število nezavarovanih večstanovanjskih stavb. Najučinkovitejši ukrep bi bilo ustrezno zavarovanje teh stavb, od katerih je zgolj 20 odstotkov stavb potresno zavarovanih, kar je ogromna zavarovalna vrzel, ki bi jo morali čim prej zapolniti. Na splošno pa kar dve tretjini hiš v Sloveniji nima ustreznega zavarovanja. Z ustrezno zavarovanostjo bi zagotovili večjo varnost prebivalcev ter hitro in učinkovito sanacijo škode v primeru uničujočega potresa," poudarja direktor AZN Gorazd Čibej.
Po besedah Nika Erkerja, namestnika direktorja AZN ter vodje sektorja za analize in mednarodne zadeve, je primer dobre prakse na področju potresnih zavarovanj Francija, ki ima obvezno zavarovanje za etažne lastnike. "V AZN vidimo za naš prostor dve rešitvi, prva je obvezno zavarovanje za etažne lastnike, ki bi zavezala upravnika bloka k obveznemu zavarovanju stavbe, država pa bi to zavarovanje lahko spodbudila na različne načine. Podobno rešitev razvijajo tudi na Portugalskem. Drug primer dobre prakse je Španija, kjer gre del vsake premoženjske zavarovalne premije, tudi na primer ob zavarovanju avtomobila, za zavarovanje pred naravnimi nesrečami. Iz tega se potem lahko krijejo škode zaradi poplav, suš in podobnih dogodkov.”
Na pobudo AZN je bila ustanovljena delovna skupina za pripravo predlogov za zmanjšanje zavarovalne vrzeli na področju zavarovanja pred naravnimi nesrečami, v kateri so poleg AZN predstavniki ministrstva za finance, ministrstva za naravne vire in Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob tem je opozoril še na resolucijo o potresni varnosti, ki je bila sprejeta v državnem zboru.
Obračunali 2,4 milijarde evrov premij
Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je na slovenskem zavarovalniškem trgu lani delovalo deset zavarovalnic, dve pozavarovalnici in štiri pokojninske družbe, ki so imele v bilancah skupno 11,8 milijarde evrov sredstev. Zavarovalnice so lani obračunale za 2,4 milijarde evrov kosmatih premij, približno 13 odstotkov manj kot leta 2023. Od tega je bilo 1,8 milijarde premoženjskih in dobrih 630 milijonov nepremoženjskih zavarovanj. Obseg zadnjih se je v primerjavi z letom 2023 nekoliko povečal, medtem ko se je obseg premoženjskih zavarovanj zmanjšal za slabih 18 odstotkov.





