Andreja Kutin
Pri nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo. Kot je povedala Eva Grilc z NIJZ na današnji izjavi za javnost, slovenskih potnikov na ladji Hondius ni bilo: "Seveda pa pozorno spremljamo situacijo, ker vemo, da gre za resno bolezen, za katero ni zdravila."
Pri nas sta sorodna virusa pomala in dobrava, a "povzročata drugačno klinično sliko, ki spominja na gripi podobno bolezen, v nekaterih primerih pride pa tudi do začasne prizadetosti ledvic," je pojasnila Grilc. Poznamo jih pod imenom mišja mrzlica, ki je v preteklosti že povzročala preplahe tudi v Sloveniji, omenjeni vrsti virusa pa lahko povzročita akutno odpoved ledvic. Virus z ladje je Hondius je Hantavirus andes, ki povzroča hantavirusni pljučni sindrom in povzroča tudi 40- odstotno smrtnost.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji sicer predvidevajo, da bo okužb na ladji z okoli 150 potniki in člani posadke zaradi dolge inkubacijsko dobe še več. Po izbruhu virusa sta dva človeka umrla že na ladji, eden pa v Južni Afriki. Po nedeljskem prihodu na Kanarske otoke so začeli evakuacijo potnikov in posadke. Danes je bil eden od 17 ameriških državljanov, ki so jih evakuirali, pozitiven na testu za virus. Še en ameriški potnik medtem kaže simptome.
Kljub temu o razsežnostih v velikosti epidemije ne gre govoriti, saj ni učinkovitega prenosa s človeka na človeka, kot pri covid-19, ošpicah ali gripi. Te skrbi, ki jih žal širijo tudi nekateri politiki, so torej odveč.
Čiščenje, kmetijstvo, gozdarstvo
Hantavirusi globalno predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju, saj vsako leto po svetu okužijo med deset tisoč in sto tisoč ljudi. A se slike med kontinenti precej razlikujejo. Glodalci prenašajo te nevarne viruse, ljudje pa se najpogosteje okužijo ob stiku z njihovim urinom, iztrebki ali slino. Bolezen se začne z neznačilnimi simptomi, ki hitro napredujejo v hude zaplete. V nekaterih delih sveta virus povzroča visoko smrtnost.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da se bolezni, ki jih povzročajo hantavirusi, močno razlikujejo glede na vrsto virusa in geografsko območje. V Severni in Južni Ameriki virusi povzročajo hantavirusni kardiopulmonalni sindrom (HCPS), ki hitro prizadene pljuča in srce. V Evropi in Aziji pa bolniki pogosteje obolevajo za hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HFRS), ki napade predvsem ledvice in krvne žile. Znanstveniki opozarjajo, da se ljudje z virusom okužijo predvsem med čiščenjem zaprtih prostorov, pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu ali med spanjem v prostorih, kjer se zadržujejo glodalci. Izjemoma se virus prenese tudi ob ugrizu glodalca.
Različne celine, različne nevarnosti
Medtem ko v Evropi in Aziji zdravniki vsako leto obravnavajo več tisoč primerov okužb, kjer umre do 15 odstotkov bolnikov, je slika v Ameriki precej drugačna. Tamkajšnji sevi povzročajo manjše število okužb, a so te bistveno bolj smrtonosne. Pri sindromu HCPS umre med 20 in 50 odstotkov obolelih. Znanstveniki so v Južni Ameriki odkrili tudi vrsto virusa andes, ki predstavlja posebno grožnjo, saj so pri njem potrdili prenos s človeka na človeka. Ta prenos se običajno zgodi le ob zelo tesnem in dolgotrajnem stiku med družinskimi člani ali intimnimi partnerji v zgodnji fazi bolezni, poroča Svetovna zdrasvtvena organizacija.
Simptomi okužbe se pri ljudeh običajno pojavijo od enega do osmih tednov po izpostavljenosti. Bolniki najprej opazijo vročino, glavobol, bolečine v mišicah in prebavne težave, kot sta slabost in bruhanje. Ker ti znaki močno spominjajo na gripo, covid-19 ali druge virusne okužbe, zdravniki pogosto težko takoj postavijo pravilno diagnozo. Pri ameriški različici bolezni bolniki hitro razvijejo kašelj, težko dihajo in doživijo šok zaradi nabiranja tekočine v pljučih. Pri evropsko-azijski različici pa bolezen v kasnejših fazah prinese nizek krvni tlak, motnje strjevanja krvi in odpoved ledvic.
Zdravila ni, ključna je zgodnja pomoč
Farmacevtska podjetja do danes še niso razvila specifičnega protivirusnega zdravila ali cepiva proti hantavirusom. Zdravniki bolnikom nudijo predvsem podporno zdravljenje, ki vključuje skrbno spremljanje in obvladovanje zapletov na dihalih, srcu in ledvicah. Zgodnji sprejem na oddelek za intenzivno nego močno izboljša možnosti za preživetje, še posebej pri bolnikih s kardiopulmonalnim sindromom.
Ker specifičnega zdravljenja ni, strokovnjaki poudarjajo pomen preventive. Ljudje lahko tveganje za okužbo močno zmanjšajo, če preprečijo stik z glodalci. Priporočajo temeljito čiščenje domov in delovnih mest, varno shranjevanje hrane ter zapiranje odprtin, skozi katere bi živali lahko vstopile v zgradbe. Posebno previdnost svetujejo pri čiščenju prostorov, kjer posamezniki opazijo iztrebke glodalcev. Zdravstveni delavci jasno opozarjajo: "Ljudje takšnih površin ne smejo pometati ali sesati na suho, saj s tem dvignejo nevarne prašne delce v zrak." Namesto tega morajo onesnažena območja najprej navlažiti in šele nato varno očistiti. Redno in temeljito umivanje rok prav tako ostaja eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe.
