Mariborska mestna politika dodobra skrbi, da ne izgine z naslovnic vsaj lokalne medijske scene. Hišna preiskava pri županu je seveda prešla lokalne okvirje in je dobila prostor na nacionalni ravni, odstopa mestnih svetnikov Karin Jurše in Marka Slaviča (oba Gibanje Svoboda) tega dometa razumljivo nista imela. Morda se motim, a njuna želja je bila zagotovo nasprotna. Pol leta pred iztekom mandata odstopiti s položaja zame ni hrabro dejanje niti ne kaže na ne vem kakšno stopnjo integritete. Juršetova je bila skozi celotno obdobje ena najbolj aktivnih v mestnem svetu, ni bilo področja delovanja, na katerega se ne bi spoznala in kjer ne bi držala predavanj vsem prisotnim, kako in kaj bi bilo treba kaj narediti. Od samega začetka se je postavila v vlogo vodje svetniške skupine, trdo držala nadzor nad njenimi kolegi, takrat še v opoziciji. Pogosto precej populistično in tudi nesramno napadala strokovne sodelavce mestne uprave in vse različno misleče. Ko je izgubila vlogo vodje, zaradi dogovora na višji ravni o podpori županu s strani Gibanja Svoboda, je trpela. Čas hišnih preiskav pri županu in po rezultatih na državnozborskih volitvah, kjer je postalo jasno, da bo Gibanje Svoboda težko sestavilo vladno koalicijo, se je odločila odstopiti. Če gre verjeti govoricam, si želi povratka, zaenkrat v vlogi glavnega svetovalca Boru Greinerju, predvidoma kandidatu na jesenskih županskih volitvah. In tak odstop je izjemno prozorno izkazovanje "visokih" moralnih načel, če vemo, da je to le priprava na dobro startno izhodišče za neki nov začetek.
Marko Slavič, sicer manj aktiven od Juršetove, je odstopil na seji mestnega sveta. V času trajanja mandata mestnega svetnika je dobil nov mandat na čelu Doma Danice Vogrinec, kjer mu je sedenje v mestnem svetu zagotovo koristilo. Njegova stranka je bila tako v vladi kot v mestni koaliciji. In ti ljudje sestavljajo svet zavoda doma za starostnike. Podobno kot Juršetova je poskušal izbrati trenutek, da navidezno izkaže visoka moralna načela in se umakne. Osebni cilji, morda tudi zaradi vstopa v mestni svet, so bili doseženi že pred časom. Lokalne politike tako ne potrebuje več, ali se bo jeseni vrnil vanjo, bo pokazal čas. Osebno ju v mestnem svetu ne bom pogrešal, prej nasprotno, vesel bom, če bosta vso energijo usmerila v ustanovi, kjer delujeta, Dom Danice Vogrinec in UKC Maribor. Obe se ukvarjata z velikimi izzivi, glede na demografske spremembe bodo razmere samo še težje. In obe sta za Maribor velikega pomena.
Prej bomo prišli do zaključkov, lažje bo mestu
Nikakor ne bi želel soditi o očitkih na račun župana, saj imamo zato ustrezne organe, ki bodo naredili končne zaključke. Prej bomo prišli do le-teh, lažje bo mestu. Mestni svetniki nismo bili izvoljeni, da sodimo o tem. Osebno sem skozi celotno obdobje sledil mestni upravi oziroma županu, ker verjamem, da delajo dobro, in ker sem bil nenazadnje izvoljen na njegovi listi. Najlažje je biti kritičen, veliko težje je iskati in predvsem najti rešitve ter jih realizirati. Vselej, ko sem to kritičnost izražal, sem imel v mislih šestletno obdobje predhodnega župana. Osebno bi kakšne stvari naredil drugače, a razlika med prejšnjim vodstvom in zdajšnjo ekipo je ogromna. Tudi s pomanjkljivostmi še vedno izjemno velika. In ekipa je bila izbrana na zadnjih volitvah. Na sejah odbora za socialo in zdravstvo, ki ga vodim v tej sestavi mestnega sveta, sem pogosto izrazil kritičen pogled, predvsem na področju delovanja zdravstva. Za zaprtimi vrati, z iskrenimi nameni, brez prisotnosti medijev in brez iskanja pozornosti skozi družbena omrežja. Kar nekaj mojih svetniških kolegov ima vselej samo en cilj, biti slišan, biti populističen, čeprav največkrat vedo, da ideje in kritike niso na mestu. In le-ti se redko pogledajo v ogledalo in se vprašajo, kaj so naredili, da si jih bodo ljudje zapomnili, in kako bi mesto funkcioniralo brez njih. Osebno verjamem, da bolje.
Sam se nisem strinjal s tolikokrat omenjenim zemljiščem na Studencih, ki se je znašlo med zazidalnimi po spremembi OPN-ja, a sem OPN kljub temu podprl. Ker sem gledal širšo sliko, veliko širšo, kot je pogled iz domače spalnice na območje, kjer so domovali pekrski pujski. Tega je žal med nami svetniki premalo.
Novembra bo priložnost za stehtanje
Dokler ne dobimo nove vlade in se nacionalna politična situacija umiri, upam, da bo lokalna politika, vsaj medijsko, nekoliko na strani, brez afer, da bodo strokovne službe lahko do konca mandata opravile svoje. In tega ni malo, časa pa samo še nekaj več kot pol leta. Nov mandat bo izjemna priložnost za mesto, da nadaljuje razvoj z velikimi koraki. Po osmih letih vlaganj v nepremičnine in trge, ki so izjemni in bodo ostali, konsolidaciji občinskih podjetjih v holding, izboljšanju uporabniških izkušenj za kolesarje, izboljšani športni infrastrukturi moramo še dodatno poskrbeti za mehke vsebine. Rotovž bo regijski center kulture samo, če bo poln vsak dan, Langerjeva vila bo dobila nekdanji sijaj samo, če jo bodo napolnili ljudje s kvalitetnimi vsebinami, dvorane in igrišča morajo privabljati tako rekreativce kot vrhunske športnike, ki jim nekoliko zmanjkuje zanosa. Priložnost bo narediti korak naprej v odnosu do športa, socialnih programov, kulture. In kar bo izjemno pomembno, žal prenekatere prazne industrijske objekte napolniti z industrijo, ki bo prinašala mestu veliko dodano vrednost.
Mestna uprava, govorimo o več kot 300 ljudeh ter o vseh zaposlenih v občinskih podjetjih in zavodih. Ti ljudje imajo v rokah ključno vlogo, da mesto izpolni pričakovanja meščank in meščanov. In ne vedno znova in znova samo župan. Novembra bo priložnost, da vsi kritiki in tisti, ki želijo narediti zares nekaj dobrega, stopijo na tehnico. In ne glede na razplet nato stopimo skupaj, pozabimo na osnovna ideološka stališča strank ter damo Mariboru nov zagon.
In Maribor ne sme biti odvisen od leve ali desne državne politike, Maribor mora postati mesto, ki ga bodo vse vlade z veseljem vzele za svoje. To si moramo priboriti. To si mesto od Dravi zasluži.
* Izražam lastno mnenje in ne mnenja liste Arsenovič za Maribor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
