Največji investicijski cikel v zgodovini družbe ELES – da bodo luči ostale prižgane

M. S.
12.09.2025 05:00

Električni mrk na Iberskem polotoku je pokazal, kako ranljiva so energetska omrežja. Stabilnost in zeleni prehod v Sloveniji bosta mogoča le z obsežnimi vlaganji v prenosno in distribucijsko omrežje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Da bo omrežje kos izzivom prihodnosti – od razpršenih obnovljivih virov do električne mobilnosti – so nujne nadgradnje in posodobitve.
Luka Pašič/ELES

Elektrika je za večino samoumevna – dokler je nenadoma ni več. Nedavni obsežen mrk v Španiji in na Portugalskem je bil brutalen opomin, da so energetska omrežja ranljiva. Pokazal je, da brez stabilnega elektroenergetskega sistema skoraj nič več ne deluje – od zdravstva in industrije do prometa in gospodinjstev. Električna energija ni nekaj samoumevnega, ampak rezultat vsakodnevnega truda operaterjev, kot je družba ELES, ki skrbijo za zanesljivo delovanje sistema.

Da bo omrežje kos izzivom prihodnosti – od razpršenih obnovljivih virov do električne mobilnosti – so nujne nadgradnje in posodobitve. Zeleni prehod bo obstal ali padel prav na omrežju.

1,2 milijarde evrov za prenosno omrežje

Družba ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je zato pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025-2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025-2034. Samo v prenosno omrežje bo vložil 1,2 milijarde evrov – največ od svoje ustanovitve.

Slovensko prenosno omrežje meri več kot 3.000 kilometrov daljnovodov in prenaša elektriko od večjih proizvodnih virov do distribucije in industrije, povezuje pa nas tudi s sosednjimi državami.

ELES je edini evropski operater, ki upravlja tako prenosno kot tudi distribucijsko omrežje – to pa meri kar 64.169 kilometrov.
Luka Pašič/ELES

Največji delež investicij (40 % oziroma 484 milijonov evrov) bo namenjen razdelilnim postajam – med drugim zamenjavi sedmih velikih transformatorjev, obnovi 19 in gradnji sedmih novih postaj. Za nove in obnovljene daljnovode bo namenjenih 387 milijonov evrov, predvidena pa je tudi krepitev optičnih povezav.

Skoraj 4 milijarde evrov za distribucijo

ELES je edini evropski operater, ki upravlja tako prenosno kot tudi distribucijsko omrežje – to pa meri kar 64.169 kilometrov. Ker se večina novih obnovljivih virov priključuje prav na nižje napetostne nivoje, so tukaj izzivi največji.

Slovensko prenosno omrežje meri več kot 3.000 kilometrov daljnovodov in prenaša elektriko od večjih proizvodnih virov do distribucije in industrije, povezuje pa nas tudi s sosednjimi državami.
Luka Pašič/ELES

V naslednjem desetletju bo v distribucijsko omrežje vloženih 3,95 milijarde evrov. Največ v Ljubljani (1,16 milijarde), sledijo Maribor (1,11 milijarde), Celje (814 milijonov), Gorenjska (459 milijonov) in Primorska (402 milijona evrov). Glavnino, 2,69 milijarde evrov, bodo predstavljale naložbe v nizko- in srednjenapetostno omrežje.

Tarife bodo morale zrasti

Elektrodistribucijska podjetja računajo, da bodo skoraj 60 % potrebnih sredstev pridobila iz evropskih skladov, okoli petino z zadolževanjem, kljub temu pa jim še vedno primanjkuje 2,2 milijarde evrov. Ta manko bo treba nadomestiti predvsem z višjimi tarifami za uporabo omrežja – po trenutnih ocenah za 26,5 do 58 %.

ELES do leta 2026 pokriva primanjkljaj omrežninskih prihodkov distribucijskih podjetij (skoraj 288 milijonov evrov), a po letu 2027 bo breme večjih tarif neizogibno.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta