Predlogu zakona so naklonjeni poslanci koalicije, predstavniki lokalnih skupnosti in zaposlenih v premogovniku, v opoziciji pa so opozorili na številne nejasnosti v predlogu.
Vlada je predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sprejela novembra lani. Kot je na današnji seji odbora povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, s tem uresničujejo zaveze iz nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033.
Cilj predloga zakona je vzpostaviti pravni okvir za postopno zapiranja Premogovnika Velenje s tremi odvisnimi družbami v njegovi 100-odstotni lasti, sanacijo okolja in likvidacijo družbe, zagotavljanje varnega in postopnega zapiranja premogovnika ob hkratnem zmanjšanju socialnih tveganj, je pojasnil minister.
V okviru 20-letnega okvirnega programa zapiranja premogovnika so predvideni tudi dveletni operativni programi, ki bodo predstavljali tudi obveznost za državni proračun. "Če zelo na prst preštejem, bom rekel, da to pomeni približno 50 milijonov evrov letno za zapiranje samega premogovnika," je dejal Novak.
Stanovanja bodo ostala trajno najemna
Zakon predvideva, da stanovanja, ki so v lasti družbe, odkupi državni stanovanjski sklad in da ostanejo trajno javna najemna stanovanja.
Predlagani zakon prinaša tudi socialne ukrepe za delavce, vključno z možnostjo predčasnega poklicnega in starostnega upokojevanja, odpravninami, dodatki ter prekvalifikacijami.
Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Lidija Šubelj, predlog zakona predvideva odstop od določb splošne delovnopravne ureditve, med drugim glede pravice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica odločitve države, da se izvede postopek zapiranja premogovnika.
Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi programa zapiranja rudnika je tako v predlogu določena v višini dveh tretjin namesto ene tretjine osnove, ne upošteva pa se tudi omejitev odpravnine na največ desetkratnik osnove, je pojasnila.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je dejal, da program zapiranja premogovnika zajema tri sklope, in sicer tehnično-tehnološki, kadrovsko-socialni in ekonomsko finančni sklop. Prvi sklop bo po direktorjevih besedah zajemal zapiranje več kot 50 kilometrov rovov in skoraj tri kilometre vertikalnih jaškov.
Hkrati bo treba na površini 1100 hektarjev treba izvesti sanacijska dela in predati vso površino v ponovno uporabo. Del bo vrnjen v kmetijsko rabo, dobršen del pa v industrijsko rabo, je dejal Mavec.
Župana pozdravila zakon
Župana občin Velenje in Šoštanj Peter Dermol in Boris Goličnik sta pozdravila predlog zakona. Dermol je ob tem poudaril, da je treba zagotoviti pravno normo za ustrezen prenos zemljišč na lokalne skupnosti.
Da je predlog zakona sprejemljiv, so ocenili tudi predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Simon Lamot, predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Premogovnika Velenje Danilo Rednjak in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek.
Lamot je ob tem izrazil željo, da bi se v predlog zakona dodalo dvoletno prehodno obdobje, v katerem bi obstoječi najemniki stanovanj zadržali predkupno pravico in si uredili finančna sredstva za njihov odkup.
Predlog zakona so na glasovanju podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin, pri čemer so predvsem pohvalili socialne ukrepe, ki jih ta predvideva.
Opozicija zakonu ni nasprotovala
"Kot družba smo dolžni poskrbeti za delavce, ki niso prav nič krivi, da smo v situaciji kakršni smo, ker rudarji pač niso povzročili podnebnih sprememb," je dejala Nataša Sukič (Levica).
"Socialni ukrepi v zakonu niso darilo, ampak pravično nadomestilo za življenjsko delo in izgubljene možnosti," pa je prepričana Janja Rednjak (SD).
Da gre za zakon, ki zaposlenim v premogovniku zagotavlja urejen in pravičen prehod, socialno varnost, zaščito pravic in spoštovanje njihovega preteklega dela, pa so po besedah poslanke Nataše Avšič Bogovič prepričani tudi v Svobodi.
V opoziciji predlogu zakona niso nasprotovali, a ga obenem niso podprli. Tako Janez Žakelj (NSi) kot Jože Jelen (SDS) sta opozorila, da je v zakonu preveč nejasnosti in odprtih vprašanj. "Prav je, da zakon napoveduje vse te socialne ukrepe, vendar niso dovolj konkretni," je v razpravi opozoril Jelen.
Člani odbora so na seji sprejeli tudi več dopolnil k predlogu zakona, ki so jih pripravili v koaliciji in s katerimi naslavljajo nekatere pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
