Sanja Verovnik
"Prodajam popolnoma opremljeno stanovanje. Vanj se lahko vselite samo s kovčki." "Oddajam garsonjero s posteljo, sedežno, jedilno mizo in stoli, kuhinjo, omaro v hodniku ter kopalniškim pohištvom - na voljo so tudi brisače in kuhinjske krpe." Takšni oglasi so na slovenskem nepremičninskem trgu že dolgo stalnica. V zadnjem času pa se vse pogosteje pojavljajo tudi drugačni zapisi: "Kupim nepremičnino brez pohištva, saj jo želim opremiti po svoje." Ali pa: "Zaman iščem dvosobno stanovanje, ki bi bilo opremljeno zgolj s kuhinjo. Vsa stanovanja na trgu so v celoti opremljena."
Nekateri najemniki pa ob tem opozarjajo, da popolnoma opremljena stanovanja pomenijo manj svobode. Občutek imajo, da morajo ves čas paziti, kako hodijo, spijo, pijejo kavo ali jedo, da ne bi česa poškodovali, uničili ali umazali, saj je vse "last nekoga drugega". Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje: zakaj v Sloveniji ni tako kot v Avstriji ali Nemčiji, kjer je povsem običajno najeti stanovanje, opremljeno zgolj s kuhinjo, preostanek pa si najemnik uredi sam?
Da je praksa v Nemčiji res bistveno drugačna, potrjuje tudi izkušnja enega od bralcev, ki že več let živi in najema stanovanja tam. Kot opisuje, je povsem običajno, da najemnik prejme stanovanje popolnoma neopremljeno: pogosto brez kuhinje, svetil in celo brez osnovnih priključkov. V enem primeru je vso opremo odkupil od prejšnjega najemnika, v drugem pa je stanovanje prevzel skoraj povsem prazno, z izjemo kopalnice. Osnovna oprema - kuhinja z belo tehniko, jedilni kot, postelja, omare, sedežna garnitura, svetila in pralni stroj - ga je stala približno 8000 evrov, a poudarja, da je bila to dolgoročna investicija, saj pohištvo seli s seboj. Po njegovih besedah takšen sistem najemnikom omogoča več svobode, občutek domačnosti in manj napet odnos z najemodajalcem, saj uporabljajo lastno opremo, za katero tudi sami skrbijo.
Opremljeno še vedno prevladuje
Vprašanje opremljenosti stanovanj - tako pri prodaji kot pri oddaji - ostaja ena večjih dilem slovenskega nepremičninskega trga. A po besedah nepremičninskih posrednikov se tehtnica vse bolj nagiba v prid nepremičninam, ki se oddajajo ali prodajajo z že obstoječo opremo.
Daniel Angel Sauli, direktor KW Slovenia, ocenjuje, da se v Sloveniji nepremičnine še vedno pogosteje prodajajo opremljene, saj to za kupce predstavlja pomembno prednost. Takšna stanovanja omogočajo takojšnjo uporabo brez dodatnih začetnih investicij, kar je še posebej privlačno, kadar je oprema sodobna, kakovostna in oblikovno nevtralna. Opozarja pa, da ima lahko zastarela ali izrazito osebna oprema celo nasproten učinek in zmanjša zanimanje kupcev. Podobno ugotavlja tudi Aljaž Berginc, nepremičninski posrednik pri 24Nep. Po njegovih besedah se nepremičnine v Sloveniji večinoma prodajajo opremljene, ne glede na to, ali je oprema novejša ali dražja. Kupci namreč cenijo, kot pove, da imajo že v izhodišču na voljo osnovno opremo, ki jim olajša začetek bivanja. Nekateri jo kasneje zamenjajo, večina pa del opreme ali celo celotno učinkovito izkoristi.
Dragan Gostimirović, nepremičninski posrednik iz RE/MAX Center Ljubljana, dodaja, da se razlike v opremljenosti pri prodaji kažejo predvsem glede na starost in tip nepremičnine. Pri rabljenih stanovanjih je prodaja delno ali v celoti opremljenih enot prej pravilo kot izjema. Pohištvo je običajno staro nekaj let - nekaterim kupcem takšna oprema ustreza, drugim manj. "Pogosto se zgodi tudi, da osnovno pohištvo ali bela tehnika ob prodaji ne ostaneta v stanovanju, saj ju prodajalci, zlasti če so aparati še v garanciji, raje vzamejo s seboj. Povsem prazna rabljena stanovanja so zato na trgu razmeroma redka. Povsem drugačna pa je slika pri novogradnjah, ki se večinoma prodajajo neopremljene." Po mnenju sogovornika je to tudi povsem smiselno, saj si novi lastniki lahko stanovanje uredijo po lastnem okusu, hkrati pa nova stanovanja praviloma ne potrebujejo dodatnih prenov. Gostimirović ob tem izpostavlja, da je v tujini pogosto praksa, da se novogradnje prodajajo s kuhinjo, vendar brez bele tehnike. Slovenski trg je pri tem nekoliko bolj zahteven, saj kupci želijo imeti občutek, da lahko ob nakupu nove nepremičnine vse uredijo povsem po svoje.
Pri najemu odločajo dodatni stroški
Če je pri prodaji vprašanje opreme predvsem stvar vrednotenja in osebnih preferenc, pa ima pri oddaji še izrazitejšo vlogo. Kljub pomislekom lastnikov glede morebitnih poškodb inventarja se večina stanovanj v Sloveniji še vedno oddaja opremljenih.
Po izkušnjah Gostimirovića najemniki praviloma iščejo stanovanja, v katera se lahko vselijo takoj, brez dodatnih stroškov. "Ob vselitvi morajo že tako poravnati varščino - pogosto v višini dveh najemnin - in najemnino za tekoči mesec, kar predstavlja precejšen finančni zalogaj. Če bi morali stanovanje še opremiti, bi bila obremenitev za mnoge prevelika, zato imajo opremljena stanovanja na trgu izrazito prednost. Pri dražjih najemih, luksuznih stanovanjih ali hišah pa ni neobičajno, da si najemniki po dogovoru z najemodajalcem dodajo posamezne kose pohištva ali tehnike po lastnem okusu." Gostimirović ob tem razmišlja, da bi bilo z vidika najemodajalcev dolgoročno včasih celo bolj smiselno, da si najemniki stanovanje opremijo sami, saj tako skrbijo za lastno pohištvo, lastnik pa se izogne dodatnim stroškom in skrbi ob morebitnih poškodbah.
Tudi Sauli opaža, da večina najemnikov še vedno išče opremljena stanovanja, saj najem pomeni večjo fleksibilnost in manjšo finančno zavezo kot lastništvo. Najemniki se želijo izogniti stroškom opremljanja in ohraniti možnost enostavnejše selitve, pravi. Kot pomembno razliko v primerjavi z Nemčijo in Avstrijo izpostavlja strukturo trga - v Sloveniji večino najemnih stanovanj oddajajo individualni lastniki, kar pomeni manj dolgoročne stabilnosti za najemnike. Za lastnike, ki so prepričani o dolgoročnem oddajanju, je lahko smiselna tudi oddaja praznega stanovanja ali stanovanja zgolj z vgrajeno kuhinjo, praviloma po nekoliko nižji najemnini. Takšna ureditev pogosto pritegne bolj stabilne najemnike. Obenem je v prihodnje pričakovati razvoj institucionalnih oblik najema in zasebnih nepremičninskih skladov, ki bi lahko prinesli več profesionalnosti in stabilnosti na trg, napoveduje. "Slovenski nepremičninski trg se bo moral postopno premakniti od kratkoročnih, individualnih rešitev k bolj profesionalnemu modelu najema. Stabilen najemni trg se začne tam, kjer je jasno, da je nepremičnina namenjena dolgoročnemu bivanju, ne kratkoročni improvizaciji," poudarja Sauli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
