Letošnja zimska sezona na slovenskih smučiščih je po številu smučarjev zaenkrat za približno pet odstotkov boljša od lanske. Dobro nadaljevanje sezone napovedujejo nedavne snežne padavine, veliko pa bo odvisno od vremena, je danes v Kranjski Gori povedal sekretar Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač.
Razprava o razmerah v slovenskem zimskem turizmu je naznanila tudi 56. nacionalno srečanje Društva novinarjev športnikov Slovenije (SCIJ), ki zajema tekaške in smučarske tekme, pa tudi aktualne razprave. Za uvod je s podatki o letošnji zimski sezoni postregel Kovač. Pojasnil je, da se je sezona na več smučiščih zaradi dobrih pogojev za izdelavo tehničnega snega začela že konec novembra. Do konca januarja so prepeljali skoraj 658.000 smučarjev, kar je približno pet odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnje zimske sezone.
Sezono je zaenkrat označil za zadovoljivo. Rezultat pa bi bil lahko še boljši, če ne bi nihalka na Veliki planini začela zaradi menjave vlečne vrvi obratovati zelo pozno, medtem ko nihalka na Golteh še vedno miruje. Je pa Mariborsko Pohorje beležilo kar 45-odstotno rast, v januarju so našteli 85.000 smučarjev. V Kranjski Gori jih je bilo 80.000, na Rogli pa 74.000.
Medtem ko so bili v začetku smučarske sezone boljši pogoji na štajerskem območju, so sedaj boljši na Gorenjskem. Upa, da bodo vremenske razmere v prihajajočih zimskih šolskih počitnicah dobre, saj je to pomemben faktor pri obisku smučišč, ki so v veliki meri odvisna od dnevnih oziroma domačih gostov.
Zakaj smučati doma
O razlogih, zakaj bi slovenski smučarji ostajali na domačih smučiščih, je Kovač dejal, da so naša smučišča med najbolj varnimi v Evropi. Primerna so zlasti za družine, začetnike in srednje dobre smučarje. "Naša žičniška infrastruktura in urejenost prog je na nivoju, vozovnice pa so po naših raziskavah skoraj 30 odstotkov cenejše," je povedal.
Spregovoril je tudi o preoblikovanju smučišč v celoletne gorske centre. Pojasnil je, da je v Sloveniji registriranih med 60 in 70 smučišč, od tega je 20 večjih, ostala pa delujejo v okviru klubov, društev in občin, imajo vlečnice ter obratujejo le pozimi.
Večina večjih centrov se je zaradi rentabilnosti in ohranjanja ekipe zaposlenih usmerila na celoletno obratovanje. Lansko poletje je obratovalo 13 centrov in vseh 10 naprav, ki so bile sofinancirane iz državnih sredstev. Tako se število poletnih prevozov povečuje. Lansko poletje so prepeljali 650.000 potnikov, v zimski sezoni pa 1,25 milijona.
Bi pa gorski centri potrebovali še nove investicije, trenutno predvsem v tehnično zasneževanje, je ocenil Kovač. O infrastrukturni podhranjenosti slovenskih smučišč je spregovoril tudi Domen Pintar iz Smučarskega centra Soriška planina, ki meni da bi se morala vsa smučišča razvijati tako glede tehničnega zasneževanja kot žičnic. Prednost slovenskih smučišč so po njegovem mnenju večja dostopnost, ugodnejše cene, učenje smučanja in družinska smuka.
Prav tako je za preživetje izjemno pomemben razvoj poletne sezone, v kateri stavijo na kolesarstvo in pohodništvo. Investirali so tudi v tehnično zasneževanje, letos bodo še v otroško vlečnico. Večje naprave pa so tako drage, da brez pomoči države verjetno ne bodo zmoglo, je pojasnil Pintar in spomnil, da so izpadli s prejšnjega razpisa.
Na Krvavcu za privabljanje gostov veliko pozornost namenjajo organizaciji različnih prireditev tako v poletnem kot v zimskem času. Na številne dogodke stavijo tudi v Kranjski Gori, kjer so jim v pomoč velika športna tekmovanja. Pomagajo si tudi s krepitvijo spremljajoče ponudbe, od smučarskih tekov do novega drsališča v Planici, je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič.
Poleg tega opažajo, da se gostje radi med dopustovanjem odpravijo tudi na sosednja smučišča, ne le v Slovenijo, ampak tudi v Avstrijo in Italijo, zato so enotne smučarske vozovnice in smučarski avtobusi pomembna dodana vrednost. Dogovarjajo se še za krepitev tega sodelovanja z drugimi turističnimi središči in smučišči.
