Trenutno je v Sloveniji 14 certificiranih proizvajalcev kranjske klobase, tako da imajo ljubitelji te specialitete precej veliko izbiro. Na testu Zveze potrošnikov Slovenije pa so preverili 15 izdelkov, saj eden od proizvajalcev poleg običajne različice ponuja tudi ekološko.
Kakšne so razlike v kakovosti sestavin, hranilni vrednosti in senzoričnih lastnostih ter ceni? Za pripravo kranjske klobase se uporablja le najboljše svinjsko meso I. in II. kategorije. Nadev je pripravljen iz razsekanega svinjskega mesa (75–80 odstotkov) in trde slanine (20–25 odstotkov), dodani pa so še nitritna sol, stolčen ali mlet poper ter dehidriran česen. Nadev se nato napolni v prašičja čreva, ki se zašpilijo v pare s sklenjenima koncema. Tako nastane značilna oblika, po kateri kranjsko klobaso prepoznamo že na prvi pogled.
Pri ZPS so kakovost mesa preverili z analizo aminokisline hidroksiprolin, ki odraža količino vezivnega tkiva v izdelku. Večja vsebnost vezivnega tkiva pomeni manj kakovostno meso. V vseh klobasah so bile izmerjene vrednosti od 5,6 do 12,2 odstotka, kar kaže, da je bilo uporabljeno kakovostno meso brez presežkov vezivnega tkiva.
Drugih snovi v kranjsko klobaso ni dovoljeno dodajati. Kljub temu so pri eni odkrili prisotnost polifosfatov (E 452). Gre za aditive, ki tam nimajo kaj iskati. Polifosfati se sicer v živilski industriji uporabljajo kot sredstvo za vezavo vode, izboljšanje čvrstosti mesnih izdelkov in upočasnjevanje oksidacije maščob, zato izdelek deluje bolj sočen in obstojen. V majhnih količinah so naravno prisotni v mesu, a kadar jih je več, to kaže na namerno dodajanje.
Cena ni pokazatelj kakovosti
Vse analizirane klobase so vsebovale približno enako količino beljakovin (od 17,1 do 20,1 grama na 100 gramov izdelka). Večje razlike so bile v količini maščob (od 14,3 do 29,7 grama na 100 gramov izdelka), nekaj razlike pa tudi pri soli (2,0 do 2,7 grama soli na 100 gramov izdelka). Zaradi velike vsebnosti soli in maščob pri ZPS opozarjajo, da je treba to živilo uživati poredko in v zmernih količinah.
Le pet proizvajalcev je navedlo poreklo mesa, a zgolj z oznako EU, to pa potrošniku ne omogoča natančne preverbe izvora. Senzorično ocenjevanje je izvedel panel strokovnjakov. Ocenjevali so zunanji videz, videz in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Zelo dobro oceno sta dobila dva izdelka, večina pa dobro ali povprečno.
Velika razhajanja pa so bila ugotovljena tudi v ceni kranjskih klobas. Za kilogram je treba namreč odšteti od 8,5 do 29,90 evra na kilogram, kar pomeni, da znaša razlika skoraj 22 evrov za kilogram klobas.
Zmagala je klobasa, ki je bila hkrati tudi najbolj okusna, pri tem pa ZPS poudarja, da cena ni pokazatelj kakovosti, saj sta bila med najbolj ocenjenimi tudi cenovno ugodnejši klobasi.
