Vida Božičko Štajnberger
V preteklih dneh so se vrstila opozorila zaradi nizkih temperatur. Predvsem domačim živalim, ki živijo zunaj, je v takih razmerah treba zagotavljati več hrane in preverjati vodo, da ta ne zamrzne. Nujno je tudi, da imajo na voljo zavetje in suh prostor za počitek.
Živali lažje prenašajo mraz kot vročino
Je pa sicer večina rejnih živali na nizke temperature dobro prilagojena in jih prenašajo lažje kot poletno vročino. Odraslim konjem, kravam in ovcam pozimi zraste gostejša zimska dlaka, ki deluje kot naravna izolacija.
"Kjer so hlevi odprti, je prihajalo do zmrzali, v novejših hlevih pa običajno ni težav. Nekaj primerov je bilo, ko je voda zmrznila in tudi pretrgala cevi na napajalnih sistemih. Ponekod so zaradi mraza imeli tudi težave z molznimi roboti, saj se je na kamerah naredil led, potem pa robot ni videl in ni pomolzel krav. V takih primerih so potem kmetje morali sami pomolsti," je povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved in dodal, da načeloma živali lažje prenašajo - 20 stopinj Celzija kot pa 30 stopinj Celzija. "Nekaj več skrbi v tem času potrebujejo le telički," je še pripomnil.
Hlevi morajo biti pozimi zračni in čisti. V zaprtih hlevih se namreč ustvarita previsoka vlaga in prevelika koncentracija plinov, ki povzročata obolenja dihal, na mokrih in umazanih tleh pa se ustvarijo pogoji za vnetje parkljev in kopit. Rejne živali, ki zimo preživijo zunaj, pa je treba dodatno zaščititi, zlasti mladičke, starejše in bolne živali, ki težje ohranjajo telesno temperaturo. Rejec, ki se odloča za prezimovanje svojih živali (predvsem goveda, ovc in konj) na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi lokalnih vremenskih razmer in drugimi okoljskimi značilnostmi območja, kjer namerava prezimiti svoje živali. Je pa ta praksa pri kmetih v porastu. Prednosti prezimovanja pašnih živali na prostem so namreč večja splošna odpornost živali, bolj donosna prireja mesa in ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov.
Ostra zima je dobra popotnica za kmetijsko sezono
Tako mrzla zima s snegom, ki se ponekod drži že nekaj tednov, je kmete v resnici razveselila. Še bolj kot živinorejci so je veseli poljedelci in zelenjadarji. "Mraz bo končno uničil škodljivce, ki se jih že več let zaradi blagih zim ne moremo rešiti," pravi Dominika Ulbin iz zelenjadarske kmetije v Dogošah. "Sicer je res, da imamo zdaj pridelek pod snegom in tako na tržnici ne moremo ponuditi radiča, pora ali solate, vendar je dolgoročno ta sneg za nas dober," nadaljuje Dominika Ulbin, ki se je v zadnjih letih najbolj posvetila predvsem gojenju radiča. Na 29-hektarski kmetiji pa pridelujejo še drugo zelenjavo, pa tudi koruzo, pšenico in ječmen.
Agronominja in specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak je letošnje zime prav tako vesela. "To je dobra popotnica pred začetkom letošnje sezone, a čudežev vseeno ne moremo pričakovati," je dejala. Ne nazadnje so se po njenih besedah škodljivci v preteklih letih tako zelo razmnožili, da zagotovo vseh ta zima ne bo mogla pokončati. Če bi imeli takšne zime vsako leto, bi pa to že imelo učinek. "Škodljivci se tudi spravijo zelo nizko v zemljo in v resnici bi bil za njihovo uničenje boljši mraz brez snega, saj je ta hkrati izolator. Sneg pa je zelo dober za to, da zemljo namoči. Vseeno to ni garant, da bo dovolj vode za celo poletje, se pa bomo verjetno izognili spomladanski suši," je še povedala.
