Vida Božičko Štajnberger
Poskus ukinitve obveznega članstva v največji stanovski organizaciji kmetov – Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je bil največji politični manever te vlade. Spomnimo, da se je na čelo KGZS na zborničnih volitvah najprej povzpela SDS, potem pa so zaradi očitkov, da je organizacija politična, skušali ukiniti obvezno članstvo v KGZS, ki je do zdaj imela več kot 110.000 članov in je iz naslova članarin letno zbrala okoli 2,7 milijona evrov. Iz začetnega predloga stranke Gibanje Svoboda, da bi ukinili obvezno članstvo za vse, je na koncu obveljalo, da so ga ukinili le za pravne osebe, prvotna stališča pa kljub kompromisu ostajajo. "To ni spremenilo našega osnovnega stališča, da mora biti članstvo v KGZS prostovoljno. Prostovoljno članstvo za fizične osebe in reorganizacijo javne svetovalne službe v kmetijstvu bomo skušali uresničiti v naslednjem mandatu," pojasnjujejo v Svobodi.
Največja razhajanja glede obveznosti članstva v KGZS
Kakšno stališče imajo do obveznega članstva v KGZS, smo vprašali tudi druge stranke, ki jim ankete kažejo najbolje. Stranka SDS obveznega članstva v KGZS ne bi ukinila. "Kmetijstvo je strateška panoga države. Potrebuje enotno, reprezentativno in strokovno institucijo, ki zastopa interese vseh kmetov pri oblikovanju zakonodaje, pogajanjih z vlado in v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije," so prepričani. V SD so pojasnili, da so novelo zakona, ki že velja, tudi podprli. "Zadovoljni smo, da je bila sprejeta nova ureditev, ki na uravnotežen način naslavlja različne položaje pravnih in fizičnih oseb," so pojasnili. Pri Demokratih so prepričani, da mora biti vsako članstvo v zbornicah in zvezah stvar prostovoljne izbire in ne obveza ali pogoj. V skupni listi Vesne in Levice pa so pojasnili, da obveznega članstva ne bi ukinili, saj je članstvo v zbornici ključna vez, ki kmetom zagotavlja podporo, zastopa njihove interese in jim omogoča dostop do različnih strokovnih storitev.
Večina političnih strank za večjo samooskrbo predlaga več spodbud za kmete, izgradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov ter zaščito kmetijskih zemljišč.
"Zakonodaja je bila v tem mandatu glede članstva že zaostrena, zato ne podpiramo ukinitve obveznega članstva," odgovarjajo v skupni listi NSi, SLS in Fokus, kjer so hkrati kritični tudi do drugih zakonskih sprememb te vlade na področju kmetijstva, saj naj bi številni ukrepi šli na škodo slovenskega kmetijstva.
Tudi v stranki Resni.ca ne podpirajo ukinitve obveznega članstva v KGZS, saj morajo po njihovem mnenju kmetje imeti nekoga, ki jih zastopa in zagovarja njihove interese pred državo in drugimi institucijami. V stranki Prerod so dejali, da je njihov cilj prehod na prostovoljno članstvo, saj obveznost zmanjšuje odgovornost zbornice do članov.
Več namakalnih sistemov, rastlinjakov in lokalne hrane v javnih zavodih
Stranke smo vprašali še, kakšne omilitvene ukrepe za zaščito lokalnega kmetijstva bi uvedli za preprečevanje negativnih učinkov sporazuma EU–Mercosur in kako bi povečali domačo samooskrbo. Vse stranke se strinjajo, da je slovensko kmetijstvo treba zaščititi. Kako pa bi to dosegli?
"Z dosledno uporabo zaščitnih klavzul ob motnjah na trgu, s strogimi kontrolami uvoza in z zagotovilom, da uvoženi izdelki izpolnjujejo enake standarde kot domači proizvajalci," pravijo v SDS, kjer bi ob morebitnem padcu cen ali izgubi tržnega deleža zagotovili ciljno usmerjene finančne podpore najbolj izpostavljenim panogam, ključno pa je tudi izboljšati sledljivost porekla. Glede samooskrbe pa so dejali, da jo bodo okrepili tam, kjer je ta najmanjša – rastlinska pridelava in svinjsko meso. "Hkrati moramo ohraniti in krepiti segmente, kjer smo že samozadostni, kot so goveje in perutninsko meso, mleko ter jajca," so še dodali.
V Gibanju Svoboda menijo, da so pri sporazumu EU–Mercosur zaščitni ukrepi že zajeti na ravni Evropske unije, kar pa pomeni tudi aktivno vlogo naše države pri zaščiti slovenskega kmetijstva. Najprej bo po njihovem treba okrepiti nadzor nad uvozom kmetijskih in živilskih proizvodov. "Pripravljeni smo tudi razmisliti o posebnem mehanizmu za interventno pomoč, ki bi se aktiviral ob povečanem trajnem negativnem učinku sporazuma na slovenska kmetijska gospodarstva," so pojasnili. Glede povečanja samooskrbe se bodo osredotočali na nadaljnja vlaganja v državne namakalne sisteme in povečevanje investicij v tehnološko napredne zavarovane prostore za trajnostno pridelavo zelenjave, med ključnimi področji pa ostajajo tudi zaščita kmetijskih zemljišč, krepitev regijskih verig preskrbe s slovensko hrano in poenostavitev javnega naročanja hrane na državni ravni.
V stranki SD pravijo, da je treba v zvezi s sporazumom EU–Mercosur najprej analizirati učinke. Glede samooskrbe pa pravijo, "da je pomembno okrepiti lokalne prehranske verige, tudi prek sistema javnih naročil v vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah, saj lahko država na ta način spodbuja povpraševanje. Nujne so tudi večje investicije v namakalne sisteme ter prilagajanje podnebnim spremembam, saj brez vodne varnosti dolgoročno ni mogoče povečevati samooskrbe. Hkrati moramo ustvariti pogoje za uspešno generacijsko prenovo z dodatno podporo mladim prevzemnikom kmetij. Smiselno je spodbujati povezovanje v zadruge in razvoj lokalne predelave, da več dodane vrednosti ostane v Sloveniji."
Demokrati menijo, da je rešitev za te izzive močan domači kmet. "Rešitev je v okrepitvi domače dobavne verige, v kateri imata prednost regionalno in sezonsko. Na primer: zagotoviti moramo, da bodo javni zavodi prednostno kupovali slovensko hrano," pravijo v stranki. Glede samooskrbe pa bi po njihovem morali več vlagati v domače rastlinjake, namakanje in zaščito pred vremenskimi ujmami.
V skupni listi NSi, Fokus in SLS delijo stališče, da je treba v javne zavode vključiti več slovenske hrane. To bi dosegli s poenostavitvijo javnega naročanja, upoštevanjem kakovosti in porekla hrane pred najnižjo ceno ter z manj birokracije. Za večjo samooskrbo pa bo treba okrepiti družinske kmetije, zagotoviti dostojno življenje kmeta, spodbuditi mlade prevzemnike kmetij in slovensko hrano postaviti na prvo mesto. "Naš cilj je najmanj 80-odstotna samooskrba pri osnovnih živilih (žita, zelenjava, sadje, mleko, meso)," pravijo. To bi dosegli s prepovedjo špekulativnih nakupov zemljišč, gradnjo namakalnih sistemov, podporo rastlinjakom, poenostavitvijo obdavčitve in lažjim dostopom kmetov do zemlje.
Večja dobrobit živali ima podporo vseh političnih opcij
Društvo AETP je javno objavilo primerjalnik stališč političnih strank, ki razkriva, kako se stranke razlikujejo v podpori zaščiti rejnih živali v Sloveniji. Najvišjo podporo izboljšanju zaščite živali so izkazale stranke Levica, SD, Svoboda in Resni.ca. Te stranke so zaveze za živali zapisale v svoje predvolilne programe. V društvu pa dodajajo, da so tudi pri strankah z nižjo skupno podporo zaščiti živali vidni posamezni premiki: "Najmanj točk je prejela SDS. A se je tudi ta opredelila za izboljšanje zaščite živali v ribogojništvu in podprla preoblikovanje rej v javni oziroma državni lasti, kot so Farme Ihan. Podporo postopni opustitvi reje živali v kletkah so izrazile tudi stranke na skupni listi SLS, NSi in Fokus ter Demokrati.
Skupna lista Levice in Vesne bi za zaščito lokalnega kmetijstva pred negativnimi učinki sporazuma EU–Mercosur uvedla ciljne subvencije, podporo ekološkemu kmetijstvu ter spodbude za lokalno predelavo in prodajo hrane. Samooskrbo pa bi povečali z razvojem lokalnih verig, spodbujanjem trajnostne pridelave hrane, krepitvijo podpore malim in srednjim kmetijam ter izboljšanjem infrastrukture za skladiščenje in distribucijo.
V stranki Resni.ca sporazum EU–Mercosur razumejo kot škodljiv za slovenskega kmeta, predelovalca in potrošnika. Za zaščito bi med drugim uvedli uvozne kvote in carine, povečali podpore domačim pridelovalcem ter strogo nadzirali uvoz. Za večjo samooskrbo pa bi podpirali mešane kmetije, mlade prevzemnike in spodbujali lokalno vrtičkarstvo.
V stranki Prerod zagovarjajo jasno označevanje porekla, kontrolo ob uvozu in spoštovanje standardov EU, za večjo samooskrbo pa poleg že znanih ukrepov omenjajo še ohranjanje domačih sort v obliki genskih bank.
Živilska podjetja potrebujejo stabilno poslovno okolje
Na koncu smo politične stranke vprašali še, kako bi v Sloveniji zadržali živilskopredelovalno industrijo. "Vlada Roberta Goloba je prva, ki je ta problem prepoznala in ga tudi naslovila. Tako smo zaščitili družbo Farme Ihan KPM, d. o. o., pred propadom in omogočili njen razvoj v okviru družbe SDH," so zapisali v Gibanju Svoboda.
Stranke SDS, lista NSi, SLS in Fokus ter SD pa izpostavljajo predvsem pomen stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter večje povezanosti živilske industrije s slovenskim kmetijstvom. "Ena od možnosti je uvedba pozitivne diskriminacije pri javnih razpisih, kjer bi dodatno točkovali podjetja z urejenimi dolgoročnimi pogodbenimi razmerji s slovenskimi kmeti," menijo v SDS. V SD pa dodajajo: "Če želimo ohraniti predelavo doma, moramo zagotoviti stabilno domačo surovinsko bazo in pravične odnose med pridelovalci, zadrugami in industrijo."
Levica in Vesna stavita na podporo inovacijam in investicijam ter na sodelovanje med kmeti in predelovalci. Demokrati pa bi podpirali predvsem predelavo na kmetijah, krepitev zadrug in razvoj močnih domačih blagovnih znamk.
"Slovenska pridelava in predelovalna industrija bosta ostali močni, če bosta imeli stabilno dobavo lokalnih surovin, ustrezne finančne in tehnološke spodbude ter jasno razvojno strategijo," menijo v Resni.ci, v stranki Prerod pa izpostavljajo pomen dolgoročnih pogodb in investicij v tehnologijo.
