Elizabeta Planinšič
Vrhovno sodišče je sprejelo odločitev v sporu, v katerem so tožniki uveljavljali nepravilnosti v času referendumske kampanje. Šlo je za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vrhovni sodniki so odločili, da kljub nekaterim ravnanjem, ki predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje, tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, zato je tožbo zavrnilo.
"Vrhovno sodišče je trditve strank presojalo v okviru pristojnosti, določenih z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi, po katerem lahko ugodi tožbi, če ugotovljene nepravilnosti vplivajo ali bi lahko vplivale na izid referenduma, oziroma če po svoji naravi bistveno prizadenejo poštenost postopka. Ker je referendumski spor namenjen varstvu javnega interesa, to je poštenosti referendumskega postopka, verodostojnosti izida ter zaupanja javnosti, vrhovno sodišče ni presojalo vsebine Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem se je odločalo na referendumu, niti ni vrednotilo stališč posameznih udeležencev, temveč je ugotavljalo zgolj obstoj pravno odločilnih nepravilnosti in njihov morebitni vpliv na izid glasovanja," so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Nedovoljeno izvajanje kampanje
Ob tem so še poudarili, da lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi.
Pri zdravniških organizacijah so sicer vrhovni sodniki kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.
Pri verskih organizacijah pa o vrhovni sodniki jasno ločili med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju "PROTI", zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.
Tožnikom ni uspelo dokazati vpliva nepravilnosti
A kljub omenjenim nepravilnostim so vrhovni sodniki presodili, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma. Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bila referendumska kampanja pluralna in da je sodelovalo večje število prijavljenih organizatorjev, ki so prav tako zastopali stališče proti zakonu. Predložene analize in druge navedbe niso izkazale vzročne povezave med ugotovljenimi kršitvami in rezultatom glasovanja, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Ker tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo.
Tožbo so, spomnimo, 24. decembra vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič. Prepričani so, da ravnanje Rimokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije med referendumsko kampanjo ni bilo v skladu z zakonom.
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc je odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma označil kot kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". Zaradi sodne odločitve je izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence. S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.
A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo, je opomnil.
