Sanja Verovnik
V Sloveniji klimatska naprava že dolgo ni več redkost. Že leta 2021 jo je po podatkih Statističnega urada RS imelo 36 odstotkov gospodinjstev, danes pa ta delež že dosega 50 odstotkov. Povsem drugačna je slika severno od nas. V Avstriji je klimatska naprava kljub vse bolj vročim poletjem še vedno precejšnja redkost: leta 2024 jo je imelo le približno vsako deseto gospodinjstvo.
Toda Avstrijci razliko hitro zmanjšujejo. Še leta 2020 je bilo s klimatsko napravo opremljenih 210.102 avstrijskih gospodinjstev, štiri leta pozneje pa že 414.538. Njihovo število se je torej v samo štirih letih skoraj podvojilo. Da vroča poletja očitno spreminjajo tudi način bivanja Avstrijcev, je avgusta izpostavil avstrijski Der Standard, podatki pa izhajajo iz raziskave Statistik Austria. Vse pogostejši vročinski valovi namreč pomenijo, da hlajenje stanovanja za številne prebivalce ni več zgolj vprašanje dodatnega udobja. Še posebej problematična so lahko stanovanja v višjih nadstropjih, pod strehami in tista brez učinkovitega zunanjega senčenja.
Številne dunajske stavbe so na temperature okoli 40 stopinj slabo pripravljene
Država bi olajšala namestitev
Toda če se Avstrijec odloči, da želi v stanovanju klimatsko napravo, se lahko zaplete. Predvsem pri split sistemih, pri katerih je treba zunanjo enoto namestiti na fasado, lahko najemniki in etažni lastniki naletijo na precejšnje pravne ovire. Po trenutno veljavnih pravilih potrebuje etažni lastnik za namestitev klimatske naprave praviloma soglasje vseh drugih etažnih lastnikov v stavbi. Če soglasja ne dobi, lahko zadeva konča tudi pred sodiščem. Še večje ovire so lahko pri najemnikih.
Avstrijska vlada želi zato pravila spremeniti. Koalicija ÖVP, SPÖ in NEOS je 5. avgusta potrdila načrt ukrepov, s katerimi želi prebivalcem olajšati zaščito stanovanj pred vročino. Med drugim želi zmanjšati obseg potrebnih soglasij oziroma dovoljenj in pospešiti postopke za namestitev klimatskih naprav. Predlog zakonskih sprememb naj bi bil pripravljen jeseni. Spremembe pa naj ne bi veljale le za klimatske naprave. Avstrijski podkancler Andreas Babler je že julija napovedal, da želijo olajšati tudi nameščanje zunanjih žaluzij, rolet, zaščitnih premazov oziroma folij in drugih rešitev, ki preprečujejo pregrevanje stanovanj.
Klima vendarle ni edina rešitev
Avstrijska stroka ob tem opozarja, da množično nameščanje klimatskih naprav samo po sebi ni dolgoročna rešitev. Strokovnjak za gradbeno fiziko in ekologijo na dunajski tehniški univerzi Jan-Philipp Richtmann je avgusta za ORF opozoril, da so številne dunajske stavbe na temperature okoli 40 stopinj slabo pripravljene. Klimatske naprave namreč toploto iz stanovanj oddajajo v okolico in ob množični uporabi dodatno segrevajo mesto. Zato bi morali imeti prednost ukrepi, ki preprečujejo, da toplota sploh vstopi v stavbo: zunanje senčenje, ustrezna izolacija, prezračevanje in pri prenovah tudi prilagajanje stavb vse višjim temperaturam.
Toda številke kažejo, da Avstrijci na vročino že odgovarjajo po svoje. V samo štirih letih se je število gospodinjstev s klimatsko napravo povečalo za več kot 200.000. Čeprav so klime v avstrijskih domovih še vedno precej redkejše kot v slovenskih, njihovo število hitro raste. Zdaj želi temu slediti še zakonodaja.
