
Morda smo se že navadili - ali pa tudi ne -, a pogled na portal plač v javnem sektorju oziroma na podatke o najvišjih izplačilih v posameznih mesecih z ekscesnimi ciframi vselej vzbudi začudenje. Kot letos, ko sta bila v prvem polletju absolutna rekorderja policijski inšpektor in višji kriminalistični inšpektor, zaposlena na Policiji. Policijski inšpektor je januarja prejel vrtoglavih 72.476 evrov bruto, na drugem mestu je bil višji kriminalistični inšpektor s 56.603 evri bruto.
Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, sta rekordno izplačilo prejela zaradi izrednih okoliščin, in sicer poračuna dodatka za stalno pripravljenost za preteklo obdobje. Poleg januarske plače v višini 4.144,38 evra bruto je bil policijskemu inšpektorju od avgusta 2019 do julija 2024 (60 mesecev) obračunan dodatek za stalno pripravljenost v višini 68.331,30 evra bruto. Samo iz naslova dodatka za stalno pripravljenost je tako mesečno v povprečju prejel 1.139 evrov bruto. Medtem ko je višji kriminalistični inšpektor zaradi poračuna omenjenega dodatka od septembra 2019 do junija 2024 prejel 51.485,76 evra bruto oz. v povprečju 887 evrov bruto mesečno. S povprečnimi dodatki za stalno pripravljenost minimalne plače v Sloveniji 1.277,72 evra bruto sicer nista dosegla, prav daleč pa tudi nista bila. A kako je mogoče, da so te številke "samo" za pripravljenost tako visoke? Bi se morale znižati?
Ministrstvo za javno upravo slednjega seveda nima v načrtih: "Pogajanja glede dodatka za pripravljenost oziroma njegovo zmanjšanje niso načrtovana." A kako je sploh določen ta dodatek in njegova višina? "Glede pripravljenosti uvodoma pojasnjujemo, da morajo javni uslužbenci zaradi potreb službe oziroma delovnega procesa na določenih področjih v javnem sektorju, tudi v državni upravi, opravljati delo v posebnih delovnih pogojih /.../ Pripravljenost torej predstavlja poseben delovni pogoj, ki pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega rednega delovnega časa. /.../ Kolektivna pogodba za javni sektor v 26. členu določa višino dodatka za pripravljenost na domu v višini 20 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek se obračunava le za čas, ko je javnemu uslužbencu odrejena pripravljenost na domu," pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
V praksi torej to pomeni, da se za čas pripravljenosti na domu obračuna dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca (ne pa tudi plača za opravljanje dela). "V primeru, ko bi javni uslužbenec, ki je v pripravljenosti na domu, pričel z opravljanjem dela in bi to delo opravil preko polnega delovnega časa, pa bi javni uslužbenec za te ure prejel plačo, poleg tega pa tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 % urne postavke osnovne plače," še dodajajo na ministrstvu.





