Je trgovina z odpadki poslovna priložnost za Slovenijo?

Preteklo leto je bilo na slovenskih carinskih izpostavah sprejetih 3759 izvoznih carinskih deklaracij za odpadke, od tega za slovenska podjetja 3122 deklaracij, 637 pa jih je bilo sprejetih za podjetja iz drugih držav članic EU, večinoma iz Italije, kaže vladna analiza uvoza/izvoza odpadkov iz tretjih držav v letu 2020. V slabih 90 odstotkih izvoznih deklaracij so iz Slovenije potovali odpadna plastika, odpadni papir in karton ter odpadne kovine in nekovine. V skoraj 69 odstotkih deklaracij sta bili za cilj odpadkov navedeni Bosna in Hercegovina in Srbija. V primerjavi z letom 2019 se je količina izvoženih odpadkov povečala za skoraj polovico (v letu 2019 je bilo izvoženih slabih 135 tisoč ton odpadkov, v letu 2020 pa več kot 201.000 ton odpadkov). Največji porast je pri izvozu odpadne plastike in RDF (gorivna snov, pripravljena iz odpadkov, ki jih ni možno več reciklirati), odpadnih kovin in odpadnega papirja.

Največ izvozimo plastike, in to v tretje države. Največ deklaracij je bilo za izvoz v Bosno in Hercegovino (vključno z RDF), po količini pa za Malezijo. Prednjačijo tudi azijske države, kot so Malezija, Hongkong, Indonezija, Indija, Tajska in Vietnam, kot končna destinacija pa se v 196 primerih pojavlja Turčija, kar precej več kot leta 2019.

A ne gre za to, da se slovenska podjetja želijo le znebiti odpadkov, odpadke tudi uvažajo in jih nato dalje izvažajo. Običajno v smeri sever-jug. Uvozne deklaracije so bile sprejete za odpadke, uvožene iz 19 držav, kar je za sedem manj kot v letu 2019. Kot prejemniki odpadkov se pojavljajo slovenska podjetja, nekatera skrbijo le za dobavo v druge države. Preprodaja materialov oziroma sekundarnih surovin ni več tako dobičkonosen posel kot nekoč - od leta 2018 je opazen trend zmanjševanja uvoza, posledično so tudi količine uvoženih odpadkov v Slovenijo nižje. Uvažamo največ odpadnih kovin in nekovin, odpadnega papirja in plastike, se je pa za več kot polovico zmanjšal uvoz odpadnih svinčevih akumulatorjev, še ugotavljajo v analizi.

Skrb vzbujajoč izvoz v tretje države

Uvoz odpadkov je relativno stabilen, problematično pa je naraščanje izvoza, opozori Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. V zadnjih dveh letih je skrb vzbujajoč tudi izvoz v tretje države, kjer z odpadki ne ravnajo na našem nivoju in je njihova usoda vprašljiva, tudi ko ne gre za izvoz v namene odstranjevanja, pove Kranjc. Čeprav imamo od leta 2018 na voljo podrobnejše podatke o državah prejemnicah, ne moremo biti zadovoljni. "Včasih na pošiljkah manjkajo podatki, pogosto destinacije niso končne (in tako ne vemo, kje odpadki v resnici končajo), dogaja se tudi, da iste odpadke pošiljatelji različno klasificirajo, ali pa celo to, da imamo podatek, kam so bili odpadki poslani, ne pa, da so bili sprejeti (in obratno). Do določene mere v kompleksnih sistemih vedno lahko pričakujemo napake, a vse to kaže tudi na prisotnost okoljskega kriminala. Morda imamo na tem področju tudi neizkoriščene prilike za krajšanje snovnih zank. Pri analizi podatkov smo namreč ugotovili, da za precej kategorij odpadkov velja, da jih tako uvažamo kot izvažamo. V primerih, kjer gre tudi v praksi za enake snovi (nekatere kategorije so le široke), je to velika izguba energije," odgovarja Krajnc.

Darja Figelj iz podjetja Interseroh izpostavi, da je na področju odpadkov zelo pomemben zakonodajni okvir, ki ga ima posamezna država, pri čemer izpostavi, da imata Avstrija in Nemčija neprimerljivo manj težav. Trdi, da je v Sloveniji največji izziv to, da se področja upravljanja z odpadki ne nadzira, da je področje prepleteno in kompleksno, poleg odpadkov pa se upravlja z velikimi vsotami denarja.

Je rešitev neodvisna agencija?

Novi zakon o varstvu okolja predvideva ureditev, da lahko podjetje za ravnanje z odpadki ustanovijo samo proizvajalci, do česar so v Interserohu kritični: "Taka določba preprečuje profesionalizacijo organizacij, ki skrbijo za skupno izpolnjevanje obveznosti iz naslova razširjene proizvajalčeve odgovornosti, saj v to dejavnost sili proizvajalce, ki na področju odpadkov nimajo znanja in izkušenj." Menijo, da to pomeni tudi poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude in omejevanje trga z oblastnimi akti. Ob tem je treba upoštevati tudi to, da v Sloveniji že delujejo družbe, ki ne bodo več izpolnjevale pogojev, kar bo vodilo do prenehanja izvajanja dejavnosti. "Na področju odpadne embalaže obstaja le ena družba, ki bi lahko izpolnila pogoj iz petega odstavka 38. člena zakona," pove in še doda, da je ukrep nesorazmeren. Slovenija nujno potrebuje ločitev obveznosti za komunalne in nekomunalne odpadke, proizvajalci, ki manj onesnažujejo, naj plačujejo manj. Zakonsko ločevanje teh dveh vrst odpadkov bi bil prvi korak k poštenemu sistemu, opozorijo. Zadovoljni so, da je v novem predlogu zakona o varstvu okolja ministrstvo za okolje in prostor predvidelo vzpostavitev neodvisne agencije, ki bo skrbela za količino na trg danih odpadkov. Vendar pa po besedah Figeljeve državni monopol ni primerna rešitev za področje upravljanja z odpadki, saj je pomembna zdrava konkurenca. "Podobno kot pri občinah bi združevanje manjših komunal bilo smiselno, ne verjamemo pa, da bi ena sama megakomunala predstavljala zelo velik napredek. Med približno šestdesetimi se vidi veliko razlik v uspešnosti, pri nasilnem združevanju pa po navadi nastane redukcija do najslabšega skupnega rezultata," pove Krajnc. Združevanje celotnega ravnanja, še obdelave in odstranjevanja, pod enim krilom pa ne bi bilo higienično, še manj pa učinkovito, sploh pod državnim upravljanjem. Ekologi brez meja sicer podpirajo eno frakcijo ali podfrakcijo glede razširjene odgovornosti proizvajalcev.

Kaj še ureja predlog zakona glede odpadkov

Predlog zakona med drugim predvideva nove mehanizme in zaostruje obstoječe, ki so usmerjeni tudi v preprečevanje nastanka novih odlagališč, uvajajo pa tudi učinkovitejše inšpekcijsko ukrepanje, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Na novo se postopkovno ureja tudi možnost odstranitve odlagališča odpadkov, za katero mora upravljavec odlagališča odpadkov pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za odstranitev. Vsi upravljavci odlagališč v Republiki Sloveniji (z izjemo upravljavca odlagališča inertnih odpadkov Suhadole) imajo izdana ustrezna okoljevarstvena dovoljenja. Na odlagališča odlagajo le odpadke, ki jih ni mogoče obdelati s postopki, ki so po hierarhiji ravnanja z odpadki prednostni, odlagajo le predhodno obdelane odpadke. Odpadke na odlagališče lahko odložijo le, če je predhodno izdelana ocena odpadka, ki potrjuje izpolnjevanje zahtev za odlaganje na posamezni vrsti odlagališč. Prioritetna naloga v bodoče je, da vsi upravljavci takrat, ko je v okviru izvajanja obratovalnega monitoringa izkazan čezmerni vpliv na okolje, takoj začnejo izvajati ustrezne ukrepe za odpravo teh vplivov, inšpektorat pa izvedene ukrepe ustrezno nadzira, so sporočili z ministrstva.