Javni najemni fond v Sloveniji se veča: Vsako novo stanovanje šteje

Slovenija naj bi do leta 2035 dobila 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. To je eden ključnih ciljev Nacionalnega stanovanjskega programa 2026-2035, ki ga je pripravila prejšnja vlada Roberta Goloba. Program predvideva največjo širitev javnega najemnega fonda po osamosvojitvi, država pa je zanj predvidela tudi dolgoročno financiranje.

Potrebe so velike. Po zadnji analizi Evropske komisije Sloveniji primanjkuje več kot 20.000 javnih najemnih stanovanj, največ prav v Ljubljani, kjer bi jih potrebovali skoraj 5.000 več.

K uresničevanju tega cilja prispeva tudi nova stanovanjska soseska Litijska–Pesarska v ljubljanskem Štepanjskem naselju, ki so jo odprli Mestna občina Ljubljana, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in drugi partnerji. Ob odprtju je državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin poudaril, da dostopnost stanovanj ostaja eden največjih razvojnih izzivov Slovenije. Po njegovih besedah javna najemna stanovanja nimajo le pomembne socialne, temveč tudi razvojno in gospodarsko vlogo.

Nova soseska s 95 stanovanji

Nova soseska prinaša 95 javnih najemnih stanovanj ter dve enoti bivalne skupnosti za starejše. Poleg stanovanj vključuje skupne prostore za druženje, kakovostno urejene javne površine in sodobno zasnovano bivalno okolje, ki spodbuja medgeneracijsko povezovanje.

Sosesko so odprli državni sekretar Peter Lovšin, ljubljanski župan Zoran Janković, direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Živa Matjašič, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec, podžupan Janez Koželj ter drugi predstavniki institucij, ki so sodelovale pri projektu.

Lovšin je poudaril, da takšni projekti pomenijo precej več kot le nove stanovanjske enote. "Dogodek ni le zaključek uspešnega gradbenega projekta. Je dokaz, da lahko z dobrim sodelovanjem države, lokalne skupnosti, javnih stanovanjskih skladov in gospodarstva ustvarjamo kakovostne bivanjske rešitve za ljudi," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da nova javna najemna stanovanja ne rešujejo le stanovanjskih stisk posameznikov in družin, ampak prispevajo tudi k bolj uravnoteženemu stanovanjskemu trgu ter izboljšujejo dostopnost bivanja za mlade, družine, starejše in druge ranljive skupine.

Ljubljana še vedno potrebuje tisoče stanovanj

Posebnost nove soseske sta tudi dve enoti bivalne skupnosti za starejše. Po besedah državnega sekretarja prav razvoj takšnih oblik bivanja postaja eden pomembnejših odgovorov na staranje prebivalstva, saj omogočajo večjo samostojnost, socialno vključenost in kakovostnejše življenje starejših.

Slovenija se ob tem sooča tudi z vse hitrejšim staranjem prebivalstva. Direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja mag. Andrej Hudoklin je za Večer opozoril, da številni starejši ostajajo v prevelikih in energetsko potratnih hišah ali stanovanjih, ki niso več prilagojena njihovim potrebam, medtem ko povpraševanje po oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanjih že danes presega ponudbo. Največje potrebe se kažejo prav v Ljubljani, Mariboru in na Obali. Država bo tako morača poleg gradnje javnih najemnih stanovanj bistveno povečati tudi ponudbo oskrbovanih stanovanj in drugih oblik skupnostnega bivanja, saj se bo sicer stanovanjska stiska v prihodnjih letih vse bolj selila tudi med starejšo populacijo.

Na ministrstvu napovedujejo tudi spremembe na področju urejanja prostora. Vzpostavili bodo poseben sektor, ki bo združil področji opremljanja stavbnih zemljišč in stanovanjske gradnje. Cilj je hitrejša aktivacija nepozidanih zemljišč, prenova degradiranih območij, učinkovitejša raba praznih stanovanj ter tesnejše sodelovanje z občinami, kar naj bi pospešilo gradnjo novih stanovanj.

Da bo to nujno, kažejo tudi zadnje ocene. Po analizi Evropske komisije Slovenija trenutno razpolaga z nekaj več kot 36.000 javnimi najemnimi stanovanji, kar predstavlja približno štiri odstotke celotnega stanovanjskega fonda in je občutno pod evropskim povprečjem. Ocenjujejo, da državi primanjkuje več kot 20.400 javnih najemnih stanovanj, od tega skoraj 5.000 v Ljubljani, kjer so potrebe največje. Za Maribor je ocenjeni primanjkljaj okoli 1.050 javnih najemnih stanovanj. 

Gradnja soseske Litijska-Pesarska je stala 16,6 milijona evrov. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano septembra 2023, izvajalec gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del pa je bilo podjetje Strabag. Projektno dokumentacijo je pripravil biro Nava arhitekti.