Sanja Verovnik
Minister Simon Maljevac in državni sekretar dr. Klemen Ploštajner sta danes z županom Občine Hrastnik Markom Funklom slovesno odprla gradbišče za projekt Resnica, kjer bo zraslo 84 novih javnih najemnih stanovanj. Ob tem sta Maljevac in Ploštajner na tiskovni konferenci predstavila načrte na področju stanovanjske politike za naslednji mandat.
Kot je pojasnil Maljevac, so glavni načrti Ministrstva za solidarno prihodnost za mandat 2026 - 2030 usmerjeni v utrditev in razširitev že vzpostavljenega sistema javnega stanovanjske politike ter njegovo umestitev med ključne razvojne politike države. Najpomembnejše področje stanovanjske politike tako ostaja gradnja javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo bo spodbujalo občine in stanovanjske sklade k pripravi projektov, saj so na voljo ugodni finančni viri, tudi nepovratna evropska sredstva. Poseben poudarek v drugem mandatu bo na zemljiški politiki.
V načrtu prenova davčne zakonodaje
Lani je ministrstvo opravilo poizvedbo pri občinah in v sklopu tega identificiralo 164 potencialnih zemljišč, na katerih bi lahko zraslo približno 9000 stanovanj. Ta potencialna zemljišča in ostala, ki se bodo razvila v sklopu novih stanovanjskih projektov, bodo ključ za dosego kontinuirane gradnje, ki bo vsako leto zagotavljala nova stanovanja. Med glavnimi načrti je tudi pospešitev postopkov gradnje, boljše načrtovanje gradnje, umeščanje v prostor in digitalizacija postopkov. V načrtu je tudi prenova davčne zakonodaje na področju stanovanj, ki bo omejevala turistično rabo stanovanj in naložbene nakupe ter podpirala stanovanjsko rabo, s čimer se bodo povečale možnosti za najeme stanovanj na zasebnem trgu in nakupe stanovanj. Ministrstvo bo prenovilo tudi sistem javne najemne službe, s čimer se bo zagotovilo več stanovanj za ugoden dolgoročen najem.
"Leta 2026 imamo rekordno visoka finančna sredstva za gradnjo in imamo daleč največ stanovanj, ki so se začela graditi ali ki so tik pred tem, da se začnejo graditi"
"Če ob koncu mandata pogledam na začetek mandata, ko Slovenija ni imela javne stanovanjske politike, lahko izpostavim predvsem naslednje: leta 2022 je bilo že nekaj pripravljenih projektov, vendar ni bilo denarja za njih, zato so stali v predalu. Stanovanjska politika se ni izvajala, ni bilo sistema financiranja, ni se aktivno delalo na področju. Na to je opozorilo tudi Računsko sodišče, ki je revidiralo izvajanje stanovanjske politike med leti 2015 in 2021 ter je ocenilo kot neučinkovito. Samo en podatek: od 2012 do 2022 je bilo v stanovanjsko področje vloženih manj kot 14 milijonov evrov proračunskih sredstev. To je bilo naše izhodišče. Leta 2026 imamo rekordno visoka finančna sredstva za gradnjo in imamo daleč največ stanovanj, ki so se začela graditi ali ki so tik pred tem, da se začnejo graditi," je poudaril Maljevac.
Stabilen sistem financiranja
Dr. Klemen Ploštajner pa je opozoril, da je bilo med 2012 in 2022 za stanovanjsko področje namenjeno 14 milijonov evrov. "Če pa pogledamo sredstva, ki smo jih že zagotovili in sredstva, ki še bodo zagotovljena do 2028, bo v tem šestletnem obdobju na voljo skoraj 700 milijon evrov za gradnjo javnih najemih stanovanj. Torej približno 50-krat več kot v 11-letnem obdobju pred tem. Zagotovili smo torej sredstva za gradnjo projektov, ki so že v izvajanju, kakor tudi za projekte za naprej, oblikovali stabilen in predvidljiv sistem financiranja, prilagodili zakonodajo, da je spodbudna za lokalno okolje, in s tem omogočili razvoj javne stanovanjske gradnje v prihodnje," je dejal.
