Izhodišča za rebalans: Vlada predlaga dvig proračunske porabe. Kračun: Slovenija je v položaju, ki zahteva treznost

Darja Kocbek Darja Kocbek
16.07.2026 17:43

V izhodiščih za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2026 vlada predlaga za 700 milijonov evrov večjo porabo, kot je predvidena v veljavnem proračunu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vlada predlaga višje odhodke od predvidenih v veljavnem proračunu predvsem zaradi višjih obrambnih izdatkov in dodatnih sredstev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.
Primož Lavre

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026, začela pa je tudi postopek priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Skupne proračunske odhodke je za letošnje leto določila v višini 18,4 milijarde evrov. To je za 700 milijonov evrov več, kot je predvideno v veljavnem proračunu, ki je bil sprejet lani jeseni. Če bo ta predlog v državnem zboru sprejet, bodo proračunski odhodki letos prvič presegli 18 milijard evrov.

Vlada predlaga višje odhodke od predvidenih v veljavnem proračunu predvsem zaradi višjih obrambnih izdatkov in dodatnih sredstev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V izhodiščih za rebalans je določila razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov. Teh podatkov danes še niso objavili. Tako še ni znano, za koliko želi vlada povečati obrambne izdatke in izdatke za NOO pa tudi ne, kdo in za koliko bo moral kateri od porabnikov proračunskega denarja svoje načrtovane izdatke znižati oziroma za katere namene bo v rebalansu predvidoma na voljo manj denarja, kot je zdaj predvideno.

Povečanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s sprejetimi zavezami države. Dodatna sredstva za proračunski sklad NOO pa so potrebna zaradi zaključne faze izvajanja načrta. "Ob pripravi proračunov za leti 2026 in 2027 v lanskem letu je bilo predvideno, da bo del izdatkov za izvajanje projektov realiziran še v letu 2027. Zaradi zaključka izvajanja NOO v letu 2026 je bilo treba ustrezna sredstva zagotoviti že v proračunu za leto 2026," so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za finance.

Izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov po njihovih navedbah temeljijo na najnovejši informaciji o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja in stanju v letošnjem proračunu. "Iz informacije je razvidno, da so se v zadnjem obdobju obveznosti državnega proračuna znatno povečale in je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena, zato je vlada pozvala ministrstva, da ob pripravi proračunskih dokumentov pripravijo tudi predloge ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev," navajajo v sporočilu za javnost.

Resorje, pri katerih so ustanovljeni proračunski skladi, je vlada še pozvala, naj opravijo analizo učinkovitosti svojih proračunskih skladov in v primerih, ko se sredstva teh skladov ne porabljajo tekoče, nemudoma pripravijo spremembe relevantnih zakonov na način, da se prosta sredstva vrnejo v proračun, s čimer se bo lahko zmanjšal primanjkljaj državnega proračuna. Ta je po podatkih Fiskalnega sveta v prvem polletju bil 1,2 milijarde evrov. To je za okoli polovico več kot v enakem obdobju lani, presegel je tudi polovico načrtovanega primanjkljaja za celotno letošnje leto.

V letu 2028 dvig izdatkov na dobrih 19 milijard evrov

Vlada se je seznanila tudi z osnutkom proračunskega memoranduma in določila razrez za pripravo predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predloga državnega proračuna za leto 2028. Za leto 2027 so skupni proračunski izdatki prav tako določeni v višini 18,4 milijarde evrov, kar je za 309 milijonov evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027 (pretežni del povečanja se nanaša na dodatna sredstva za izvajanje kohezijske politike, ki so bila v sprejetem proračunu za leto 2027 načrtovana prenizko), za leto 2028 pa pri 19,1 milijarde evrov. V tem letu bo torej proračunska poraba predvidoma prvič presegla mejnik 19 milijard evrov.

Vlada bo rebalans letošnjega proračuna predvidoma določila konec avgusta, proračuna za leti 2027 in 2028 pa skladno s časovnico do konca septembra, so po seji vlade še navedli na ministrstvu za finance.

Pred sejo vlade so za Večer pojasnili, da je zaradi reorganizacije (sprememb ministrstev) vlada lahko pristopila k postopkom priprave predloga novega proračuna za letošnje leto ter za naslednji dve leti po tem, ko so bili proračunski podatki analitično prevedeni na nova ministrstva skladno z določbami o pristojnostih novel zakona o državni upravi in zakona o vladi.

Ministrstvo za finance je tako vsem resorjem, vključenim v reorganizacijo vlade, posredovalo prevedbene tabele za proračunske postavke ter projekte in ukrepe iz načrta razvojnih programov, ki so del veljavnega proračuna, "da se jim določijo novi skrbniki oziroma se določijo razmerja delitve v primerih, ko se pristojnost prej enega ministrstva po novem razdeli med dve novi ministrstvi".

Podatke iz prevedbenih tabel so uporabili za pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna za letošnje leto, predloga sprememb proračuna za leto 2027 in predloga proračuna za leto 2028, v okviru katerih bodo ministrstva po novi organizacijski strukturi vlade oblikovala svoje finančne načrte.

"Po prejemu vseh razdelilnikov bo ministrstvo za finance, na podlagi prioritet vlade in izhodišč, pristopilo k pripravi predloga razrezov odhodkov, ki jih bo v naslednjih tednih sprejela vlada. Zato je v tem trenutku o morebitnih ukrepih in njihovih posledicah še prezgodaj govoriti," so za Večer še navedli na ministrstvu za finance.

Potrebno bo bolj premišljeno načrtovanje ukrepov

Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je pred dnevi v državnem zboru opozoril, da trenutno stanje javnih financ terja preudarno konsolidacijo, ki ne bo ogrožala gospodarske rasti. Dolgoročno gledano pa bo potrebno bolj premišljeno načrtovanje ter izvajanje politik in ukrepov s pogledom v prihodnost in ob upoštevanju njihovih neposrednih in posrednih učinkov. Pri tem je odgovornost nosilcev ekonomske politike tudi v ustreznejšem upravljanju pričakovanj različnih deležnikov glede zmožnosti ukrepanja države, ki so se od epidemije covida-19 znatno povečala.

"Slovenija ni v položaju, ki bi zahteval dramatične ocene o stanju javnih financ, je pa v položaju, ki zahteva treznost, previdnost in verodostojno izvajanje javnofinančne politike," je opozoril Davorin Kračun.

Skupna letna proračunska poraba je po podatkih ministrstva za finance mejnik 10 milijard evrov z 12,56 milijarde evrov presegla v letu 2020. Odhodki proračuna so bili v letu 2020 za 2,65 milijarde evrov višji kot v letu 2019.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta