(INTERVJU) Sindikalist Boris Štriker: "Delavci blažijo krizo in ob koncu leta si zaslužijo nagrado"

Sindikalne centrale izpostavljajo nesprejemljivo slabšanje socialnega dialoga. Sindikalisti na terenu oziroma v podjetjih v potek socialnega dialoga na krovni ravni neposredno niste vpeti, gotovo pa na vas posredno ali pa kar neposredno vpliva. Ključen pa je tudi v podjetjih.

"Socialni dialog mora biti na prvem mestu v državi, če hočeta dva, ki morata biti partnerja, sodelovati. V koronakrizi, ko je v podjetjih marsikje manj naročil, je toliko bolj pomemben. Zaposlenim je treba zagotoviti socialno varnost, zaposlitev v podjetju, po drugi strani pa seveda tudi sam obstoj podjetja. Vsaka kriza terja krepitev in ne slabitve. Ko je kriza, je treba toliko bolj stopiti skupaj z vseh strani in ne pristopati enostransko. Podjetje, ki ne vodi socialnega dialoga, pelje v propad."

Kaj opažate v sindikatih med delavci v času, ko služba morda ni več tako samoumevna? Resda nekateri proizvodni delavci še lahko prehajajo med podjetji, podjetja jih še potrebujejo, a vseeno ni več take fleksibilnosti. Se delavci po vaših opažanjih bolj bojijo za službo?

"Zdi se mi, da se mladi ne bojijo toliko, nanje kriza ne vpliva enako, so tudi bolj fleksibilni, prilagodljivi. Nekateri trgi, tak je recimo koroški trg dela, so relativno odprti znotraj tudi zaradi manjšega pritoka delovne sile z Balkana denimo. Imamo kar nekaj podjetij, ki še zaposlujejo, so pa tudi primeri, da je recimo partner v družini že izgubil službo in je položaj bolj zapleten. In so tudi delavci, katerih delovna mesta so bolj ogrožena, zato je nekaj več negotovosti."

Včasih je veljalo, da Avstrija kar konkurira podjetjem v Sloveniji in da se delavci ob meji odločajo za delo v severni sosedi, a zdaj se tudi položaj zaposlenih v Avstriji, kjer so delavci iz Slovenije tujci, kar spreminja.

"Ja, z Avstrijo ni več tako kot v preteklosti. Podjetja pri nas med seboj tekmujejo za delavce, sploh za kvalificirane delavce. V deficitarnih, iskanih poklicih je večji problem - firme iščejo najboljše možne kadre in so pripravljene ponuditi tudi kaj več denarja za to, da pridobijo delavca. Tudi s tega vidika je pomembno, da se vodi socialni dialog - da se bodo po krizi podjetja sposobna poganjati naprej z dobrimi delavci in da dobrih delavcev ne bi izgubili. Pomembno je zato tudi, da dobre delavce na nek način nagradijo in jih s tem obdržijo."

Kljub vsemu je nekaj odpuščanj delavcev kriza že terjala ali jih upravičila, začela so se recimo pri dobaviteljih avtomobilske industrije. Ocenjujete, da ne bo množičnega davka pri delovnih mestih?

"Na trgu je za zdaj videti še dovolj dela, zato upamo, da bo tako ostalo, da recimo tudi v naši regiji ne bo slabše."

Vso koronsko obdobje so proizvodnje vpete med zagotavljanje naročil in neprekinjen potek proizvodnje ter zagotavljanje ustrezne varnosti pri delu, ki je odvisna tudi od vsakega posameznika. Kako vidite to razpetost, razmere v proizvodnjah?

"Delodajalec seveda mora zagotoviti varnost delavca na delovnem mestu in tudi v sindikatu podpiramo vse zaščitne ukrepe, sodelujemo in jih upoštevamo - od zaščitnih mask do omejitve gibanja znotraj podjetja. Dejstvo je, da je za vse najbolj pomembno, da hodimo zdravi v službo in da se zdravi vračamo domov ter da preprečujemo tveganja za širjenje okužb, kolikor je v naši moči. Kar zadeva pridobivanje poslov, pa je pomembno tudi, da je odgovornim uspelo veliko dela opraviti prek elektronske komunikacije in ne neposrednih stikov. Glede na to, kakšne razmere so, je pravzaprav gospodarstvo kar uspešno."

Glede na perspektive in pričakovanja pa so prisotne tudi težnje po tem, da se minimalna plača še ne dvigne. To je poglavje, ki utegne biti še žgoče.

"Pričakujemo dvig minimalne plače, ki se nam obeta prihodnje leto. Več podjetij bo imelo več zaposlenih z minimalno plačo, kar pomeni, da se bodo morale temu prilagajati in se popravljati tudi kolektivne pogodbe dejavnosti. Če se to ne bo zgodilo, se bo zlasti kvalificirano delo razvrednotilo. Vsak z zahtevnejšim delom mora imeti temu primerno plačo. Minimalna plača se ob rasti življenjskih stroškov mora dvigniti, da lahko delavec živi in ne životari."

Bi morala država še dodati katere ukrepe v podporo gospodarstvu, delavcem neposredno, vidite še kakšno možnost?

"Smiselno bi bilo, da se instrument čakanja na delo izvaja še v letu 2021, saj je kar nekaj podjetij, ki bodo gotovo imela težave z naročili. Podjetja iščejo finančno optimizacijo, da nimajo zalog, da imajo boljše bilance."

Kaj je ključno, kar bi ob prehajanju skozi zahtevno koronsko obdobje sami tako zase kot za druge delavce v največji meri pričakovali? Kmalu bo konec leta, tudi vsakoletne debate o božičnicah, ki gredo tokrat v nekoliko drugačen okvir.

"Na prvem mestu seveda zdravje zaposlenih, še naprej tudi varnost na delovnem mestu. Na koncu leta pa bi delavci nasploh in ne glede na to, kakšen bo kje poslovni rezultat - tudi če niso bili ustvarjeni milijoni in bi zato konec leta načeloma bili nagrajeni - lahko dobili kako nagrado. Delavci so prispevali pri blaženju krize. Mislim, da dobiček ni in ne more biti edini kriterij za izplačilo božičnic na primer, če že govorimo in razmišljamo tudi o božičnicah."