(INTERVJU) Sašo Kreslin: Zaupanje v Dravske elektrarne je neomajno

Kakšno hidroelektrarniško leto je za Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM)?

"Letos beležimo drugo najslabše leto v naši novejši zgodovini proizvodnje električne energije, hidrologija je bila nižja od letošnje le še leta 2022. Trenutno povprečje pretoka je 229 kubičnih metrov na sekundo, kar je za 37 odstotkov manj kot lani in 18 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja. Temu primerna je tudi proizvodnja, ki je letos na ravni 91 odstotkov od načrtovane. Pa še ta je bila planirana bolj konservativno na 80 odstotkih verjetnosti srednjega letnega pretoka."

Torej to pomeni, da dajete v slovenski energetski sistem manj električne energije, kot ste načrtovali?

"Manj, toda kljub temu smo v prvih desetih mesecih v prenosni sistem oddali približno 26 odstotkov vse slovenske električne energije, seveda ob upoštevanju 50-odstotnega slovenskega deleža Nuklearne elektrarne Krško. Ob čemer ni ključna samo proizvodnja, ampak DEM razpolaga z 2,2 gigavatne ure energije v akumulacijah oziroma v hranilnikih energije. V skladu s sporazumom z upravljavcem hidroelektrarn na avstrijski strani Verbundom o pretokih na mejnem profilu posredno koristimo tudi njihove akumulacije. To nam da še ekvivalent ene gigavatne ure in nam omogoča dodatno fleksibilnost v obratovanju. Glede na moč, ki jo imamo na razpolago, to je dobrih 600 MW, lahko pomembno premikamo proizvodnjo v časovna obdobja, ko to energijo najbolj potrebujemo.

Poleg proizvodnje so pomembne tudi sistemske storitve, ki jih zagotavljamo za potrebe obratovanja prenosnega omrežja. Zato, da ostajajo parametri obratovanja električnega sistema znotraj predvidenih meja, predvsem ko gre za frekvenco in napetost. DEM so bile pionirke na tem področju, saj smo se kot prva družba v Sloveniji kvalificirali za tržno izvajanje sistemske storitve primarne regulacije oziroma rezerve za vzdrževanje frekvence. Prvi v Sloveniji smo sposobni izvesti tako imenovani mehki blackstart oziroma zagon brez zunanjega napajanja. Namreč, ko elektroenergetski sistem razpade, je treba povrniti napetost iz breznapetostnega stanja, in DEM so sposobne vzpostaviti to napetost na najvišjem 400-kilovoltnem nivoju."

V katerem primeru je potrebna ta intervencija?

"Ta je potrebna, ko govorimo o popolnem razpadu elektroenergetskega omrežja, kot je bil letošnji v Španiji. Takrat je treba sistem na novo zgraditi, zagnati elektrarne, vzpostaviti napetost v sistemu in potem balansirati proizvodnjo in porabo do ponovne sinhronizacije s tujim omrežjem. To opravljamo v tesnem sodelovanju z Elesom, pravkar poteka tudi dodatna študija na to temo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru z naslovom Preizkus prenovljenega koncepta turbinske regulacije frekvence v motenih obratovalnih stanjih elektroenergetskega sistema, in v okviru tega v DEM optimiramo določene odzive naših proizvodnih enot za obratovanje v najbolj kriznih situacijah. Potem ko je Eles zgradil baterijski sistem v Pekrah, lažje opravljamo take preizkuse, ki bi v nasprotnem pomenili veliko motnjo v oskrbi z električno energijo in obratovanju elektroenergetskega sistema."

Kaj lahko napoveste za proizvodnjo električne energije za naslednje leto?

"Glede na gibanje hidrologije v zadnjih letih ugotavljamo vse večje ekstreme, leta 2014 je bilo izredno vodnato, medtem ko je bilo leto 2022 izredno suho. Glede na to, da takih ekstremov v zgodovini ne pomnimo, pri napovedih ostajamo konzervativni pri 80-odstotni verjetnosti pretokov, ki ustrezajo proizvodnji okoli 2,4 teravatne ure."

Za proizvodnjo električne energije je pomembno tudi vzdrževanje vaših energetskih objektov. Konec oktobra ste zaključili pregled tesnosti asfaltne obloge Ptujskega jezera. Kaj je pokazal?

"Te preglede opravljamo na letni ravni. Gre za tesnilni sloj, ki preprečuje, da bi voda iz jezera pronicala v telo nasipa. Te obloge smo začeli sanirati že leta 2000 v zgornjem delu oscilacije, v višini enega metra. Po letu 2019 pa smo pa začeli tudi večja praznjenja za dobra dva metra, ki jih prav tako izvajamo vsako leto. Letošnji pregled ni pokazal bistvenih poškodb, tudi samo znižanje nivoja je bilo kratkotrajno, smo pa na podlagi ugotovitev pripravili bolj podroben načrt sanacije te obloge, ki se bo izvedla v času rekonstrukcije hidroelektrarne Formin, predvidoma od avgusta 2027 naprej."

Kaj boste rekonstruirali v hidroelektrarni Formin, ki jo kot zadnjo prenavljate v verigi vaših osmih hidroelektrarn?

"HE Formin je bila zgrajena leta 1978 in bo kmalu stara 50 let. Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja je ta rekonstrukcija nujna. Obsegala bo kompletno zamenjavo primarne opreme, od generatorjev, transformatorjev do turbinskega dela. Obnovil bomo tudi gradbeni del, preplastil bomo celotni dovodni kanal, ki ga bomo ob rekonstrukciji izpraznili, popolnoma bomo sanirali obstoječo asfaltno oblogo in jo preplastil z geokompozitno folijo. Gre sicer za PVC-material, ki ustreza vsem tehničnim standardom in okoljskim zahtevam. Poleg primarne opreme bomo zamenjali tudi celotno sekundarno opremo vodenja, zaščite, pomožnih sistemov in sistemov lastne porabe."

Kaj bo tak poseg pomenil za okolico hidroelektrarne Formin?

"Ob rekonstrukciji bomo izpraznili samo dovodni kanal, tako da bo Ptujsko jezero ostalo na običajnih nivojih normalnega obratovanja. Izvedba bo potekala tako, da bomo začetek kanala pregradil z zagatnimi zapornicami in izpraznili ta del kanala. Avgusta leta 2027 startamo z enim agregatom, nato pa s štirimesečnim zamikom izpraznimo dovodni kanal in vzporedno začnemo prenovo še drugega agregata. To bo tudi svojevrsten precedens, ker v zgodovini nikoli nismo obnavljali dveh agregatov na isti elektrarni hkrati."

Kaj ta investicija pomeni finančno?

"Osnovna investicijska vrednost je okoli 160 milijonov evrov. Sama prenova bo prinesla povečanje moči s 116 na 130 MWh, letna proizvodnja pa bo večja za okoli 40 gigavatnih ur, kar ustreza približno proizvodnji ene 40-megavatne sončne elektrarne."

Katere investicije rednega vzdrževanja še tečejo?

"Pravkar smo pričeli redne letne remonte in revizije na ostalih elektrarnah, paralelno pa izvajamo tudi več investicijskih vzdrževalnih del. Prva je rekonstrukcija oziroma prenova jezu v Markovcih, ki je namenjen hidroelektrarni Formin. Tu teče že tretja zaključna faza prenove zadnjih dveh polj. Zamenjujemo hidromehansko opremo, pogone, izvaja se protikorozijska zaščita, zamenjujemo sisteme vodenja in zaščite. Naslednji večji projekt je prenova sekundarnih sistemov na elektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Gre za sisteme vodenja, zaščite, regulacijske sisteme, druge skupne in pomožne sisteme, skratka, zamenjujemo sisteme, ki v splošnem bazirajo na elektroniki oziroma krmilnikih in računalnikih. Hkrati potekajo tudi generalni remonti turbin in generatorjev. Ob tem turbine in generatorje delno razstavimo, pregledamo, v kakšnem stanju so, saniramo morebitne poškodbe in jih sestavimo nazaj. Gre za zelo zahteven projekt, ocenjen na več kot 20 milijonov evrov, trajal bo skupaj več kot tri leta, zaključen pa bo prihodnje leto v februarju.

Naslednji večji projekt, ki je v teku, je rekonstrukcija 110-kilovoltnega stikališča na Zlatoličju. Gre za projekt rekonstrukcije po izteku življenjske dobe stikališča, ki ga nadgrajujemo z drugačno konfiguracija stikališča, kar bo povečalo zanesljivost obratovanja naše največje slovenske hidroelektrarne, novo delno razširjeno stikališče pa bo omogočalo priklop dodatnih proizvodnih enot ali baterijskih sistemov."

Se z uporabo sodobnih računalniških tehnologij kaj spreminja?

"Gre za kar nekaj izzivov, že sama življenjska doba teh naprav je krajša od ostale opreme. Vedno večji izziv je tudi kibernetska varnost, saj so dandanes vsi sistemi vse do pametnih senzorjev povezani v omrežja. V DEM imamo relativno zaprto tehnično omrežje, ki pa se navezuje na center vodenja, ta je povezan z zunanjim svetom, komunicira s sistemskem operaterjem in ostalimi proizvajalci na reki Dravi. Konec leta 2023 smo imeli s kibernetskim napadom tudi 'živo vajo', ob kateri pa na proizvodni infrastrukturi nismo utrpeli nobene večje motnje, niti poškodbe katerega od sistemov. Seveda je po drugi strani zagotavljanje določene funkcionalnosti vodenja in obvladovanje sprememb precej lažje, omogoča tudi uvedbo napredne diagnostike stanja naprav."

S temi prenovami spreminjate okolico energetskih objektov ...

"Poleg proizvodne infrastrukture skrbimo tudi za tako imenovano pomožno infrastrukturo, ki ne vpliva na obratovanje hidroelektrarn, je pa pomembna za lokalno skupnost. V preteklih letih smo obnovili dvanajst mostov čez naše kanale, letos in v prihodnjem letu pa bo zaključen še zadnji, to je most čez kanal hidroelektrarne Formin–Markovci–Nova vas. Pri tem mi poskrbimo za konstrukcijski in nosilni del mostu, v domeni občin pa je zadnji vozni del oziroma cestišče.

V poslovni stavbi Dravskih elektrarn pa obnavljamo tudi center vodenja, ker želimo, da ta sledi najvišjim varnostnim in tudi ekonomskim standardom. Za to bo v tem prostoru deloval tako center vodenja DEM kot tudi center vodenja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Tudi programska oprema centra vodenja se zamenjuje in nadgrajuje v smislu uskladitve z najnovejšimi zahtevami sistemskih operaterjev prenosnega omrežja v Evropi."

Kako teče izgradnja superračunalnika, katerega stavba ob DEM že stoji?

"Gre sicer za investicijo Arnesa v okviru ministrstva za visoko šolstvo, DEM pa skupaj s HSE zagotavlja določen del infrastrukture in storitev. Najpomembnejši je neposredni električni vod, preko katerega bomo dobavljali električno energijo iz HE Mariborski otok za ta zahtevni računalniški sistem. Poleg tega bomo izvajali še nekatere druge storitve, povezane z obratovanjem in vzdrževanjem teh priključkov. Vsekakor pa vidimo določen potencial uporabe 'superračunalniške infrastrukture' tudi v naših procesih, denimo za potrebe določenih optimizacij, simulacij, za bolj zahtevne sistemske analize, predvsem na področju proizvodnje, vzdrževanja, uporabe napovednih modelov, pa seveda tudi pri zahtevnem upravljanju s sedimenti."

Omenjalo se je tudi uporabo tople vode, ki se bo tu ustvarjala za potrebe ogrevanja Mariborčanov ...

"Tako je, zajetne količine odvečne toplote bi bilo vsekakor smiselno izkoristiti, o tem bo sicer odločal investitor. Najbolj smiselna in ekonomična rešitev bi bila, da se poveže s toplotno oskrbo Maribora in izkoristi delež odvečne energije."

Investirate tudi v manjše objekte, kot je mala hidroelektrarna Pesnica.

"Gre za manjši objekt v našem proizvodnem portfelju moči 244 kW in letne proizvodnje 850 megavatnih ur. Kljub vsemu pa ta objekt zagotavlja električno energijo približno 150 slovenskim gospodinjstvom in prispeva k oskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov. Ta objekt je umeščen na lokacijo visokovodnega razbremenilnika, preko katerega so se že sedaj večje količine vode pri višjih pretokih iz Pesnice prelivale v odvodni kanal elektrarne Formin. Tako smo izkoristili že določen del obstoječe infrastrukture in ni bilo treba zgraditi večje pregrade. Za to je bilo tudi umeščanje v prostor lažje in bolj sprejemljivo."

Kanale, obrežja in območja ob hidroelektrarnah izkoriščate tudi za postavitve sončnih elektrarn.

"Dejstvo je, da Slovenija potrebuje nove proizvodne vire, in najbolj smiselno je, da se najprej preverijo obstoječe energetske lokacije. Zato smo na in ob naših objektih pred leti pričeli gradnjo manjših sončnih elektrarn. Letos smo zgradili dve dodatni, eno na HE Zlatoličje in manjšo elektrarno nad parkiriščem naše upravne zgradbe. Skupaj s segmentom 5, ki je na začetnem delu odvodnega kanala ob hidroelektrarni Zlatoličje, imamo inštalirane dobre 3 MWh. Načrtujemo še izgradnjo največjega sončnega parka na obeh kanalih HE Formin in Zlatoličje z močjo 22 MWh."

Omenjali ste sedimente, gre za zahteven "ostanek" proizvodnje hidroenergije, kako se spopadate z njimi?

"S tem izzivom in predvsem sanacijo se soočajo v vseh svetovnih porečjih, zato smo pripravili akcijski načrt trajnostno naravnanih aktivnosti, ki jih delimo na tri sklope. Prvi sklop je, da te sedimente uporabljajmo za tako imenovane ekološke sanacije, na primer za oblaganje asfaltnih brežin na Ptujskem jezeru. Nato te površine ozelenijo in ustvarijo nov ekosistem, ki je prijaznejši živalskim in rastlinskim vrstam, izboljšuje tudi kakovost voda in še videz jezer je bolj naraven. Posledično smo iz tega materiala zgradili tudi več gnezditvenih otokov, ki postajajo bivalni prostor nekaterim vrstam ptic, predvsem navadnim čigram.

Drugi sklop zajema možnosti uporabe teh sedimentov kot gradbeni material, tu potekata dva večja projekta, eden je READY4USE, v okviru katerega smo raziskali tudi možnost uporabe za izdelavo opek. Drugi pa je IP RESTART, ki predvideva uporabo sedimenta v določeni gradbeni infrastrukturi, kot so visokovodni nasipi in cestna infrastruktura.

V tretjem sklopu ustvarjamo pogoje s pomočjo obratovanja oziroma delno tudi s pomočjo dodatnih črpalk, s čimer omogočimo najbolj naraven transport sedimentov z vodnim tokom. S tem poustvarimo pogoje, da se ti sedimenti transportirajo dolvodno po reki čim bolj podobno, kot bi to potekalo, če na reki ne bi bilo pregrad. Smo pa še relativno na začetku pri tem."

Lesne naplavine pa spreminjate v gorivo.

"Vzpostavili smo sistem upravljanja z lesnim delom plavja, ki ga je največ na HE Zlatoličje. Tam plavje izvlečemo iz struge reke Drave in lesene dele ločimo od ostalih frakcij. Nato jih z lastnim strojem predelamo v lesne sekance, ki jih lahko uporabimo ali prodamo kot gorivo v večjih kurilnih napravah. Za to smo pridobili vsa soglasja, okoljevarstveno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje ter potreben SURE-certifikat."

V reki Dravi je tudi ribji živelj, na katerega precej vpliva obratovanje hidroelektrarn. Kakšne ukrepe sprejemate skupaj z ribiškimi družinami?

"Z ribiškimi družinami sodelujemo na več področjih, z vsemi šestimi ribiškimi družinami kot nosilci ribiškega upravljanja na reki Dravi imamo podpisane sporazume o sofinanciranju omilitvenih ukrepov. To pomeni, da finančno podpiramo izvajanje nabora ukrepov ribogojitvenih načrtov. To zajema vlaganje avtohtonih ribjih vrst, izvajanje ribočuvajske službe, izvajanje izlova rib, ribogojitvene dejavnosti in podobno. Vzpostavili smo komunikacijske kanale, preko katerih nas obveščajo o določenih dogodkih na reki Dravi, ki bi lahko bili problematični, mi pa temu primerno prilagodimo obratovanje in omejimo morebitne vplive. Še posebno v času drstenja rib v strugah reke Drave, ko zagotavljamo primeren nivo pretoka.

Zastavili smo si tudi projekt izgradnje ribjih stez oziroma prehodov za vodne organizme. Trenutno deluje samo ena ribja steza na HE Mariborski otok. Glavna dodana vrednost ribje steze je, da omogoča prehod rib in ostalih vodnih organizmov gorvodno. Trenutno na jezu Markovci gradimo drugo ribjo stezo. Vsako leto načrtujemo izgradnjo ene ribje steze, naslednja bo na jezu Melje, potem na Fali in tako naprej do zadnje na Dravogradu predvidoma v letu 2032. Na tem področju smo si skupaj z Avstrijci in Hrvati zastavili projekt REConnect Drava. Ideja je, da povežemo Donavo z izvirom reke Drave tako, da vzpostavimo celotno prehodno pot za vodne organizme po reki Dravi."

Kako je s koncesijami in plačili občinam, za koliko denarja letno gre ...

"DEM v skladu s koncesijsko pogodbo plačuje 10 odstotkov letne prodaje električne energije. Zato ta znesek niha iz leta v leto, ker je odvisen od proizvodnje in od povprečne prodajne cene za električno energijo. Po letu 2022 je bila ta vrednost fiksirana na 43,3 evra na megavatno uro. Ob tem je 60 odstotkov te koncesije namenjene občinam ob Dravi, 40 odstotkov je gre v državni proračun. Deleži med posameznimi občinami pa so določeni glede na energetski potencial in površino reke Drave. Te koncesije pa odvisno od hidrologije in cen električne energije nihajo med 16 in 18 milijoni evrov."

Moram vas še vprašati, ali zapleti pri investiciji v vetrno elektrarno Mali Log vplivajo na zaupanje v strokovnost Dravskih elektrarn?

"Kar se tiče vetrnice v Malem Logu, je bilo z naše strani veliko povedanega. Teče tudi preiskava, in dokler ti postopki niso zaključeni, ne morem dodatno komentirati teh zadev. Verjamemo pa, da je zaupanje v družbo Dravske elektrarne Maribor kot nosilke večjega dela proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in njene strokovnjake ostalo neomajno. Navsezadnje to dokazujejo tudi vse investicije in projekti, o katerih sva se danes pogovarjala."